Franja

Zadetki iskanja

  • jouir [žuir] verbe intransitif

    jouir de quelque chose uživati kaj, naslajati se ob čem, imeti užitek od, veseliti se česa, imeti veselje z; imeti (v posesti)
    la villa jouit d'une belle vue sur le lac vila ima lep razgled na jezero
    jouir de quelqu'un veseliti se koga, imeti korist od koga
    jouir d'un avantage fiscal uživati davčno olajšavo
    jouir du droit de biti upravičen do, za
    jouir des droits civiques uživati državljanske pravice
    jouir d'une grande fortune biti zelo premožen
    jouir d'une liberté entière, d'une bonne réputation uživati popolno svobodo, dober sloves
    jouir du malheur de quelqu'un biti škodoželjen do koga
    jouir d'une réduction imeti popust
    jouir d'une bonne santé biti pri dobrem zdravju
    jouir de l'usufruit biti užitkar
    jouir de la vie uživati življenje
  • jour [žur] masculin dan; (dnevna) svetloba, luč; pluriel (človeško) življenje

    le jour apparaît, se lève dani se
    à jour (tkanina) luknjičast; na tekočem, ažur
    à la tombée du jour v mraku
    au (grand) jour pri (dobri) dnevni luči
    exposer, étaler quelque chose au grand jour (figuré) raztrobiti kaj
    au petit jour, à la pointe du jour v jutranjem svitu
    au jour le jour iz dneva v dan, sproti, od danes na jutri, tjavdan
    au premier jour, un de ces jours v kratkem, v prihodnjih dneh
    jour à jour dan za dnem
    avant le jour pred dnevnim svitom
    dans huit jours čez teden dni, v enem tednu
    de jour podnevi, čez dan
    officier de jour dežurni častnik
    de ce jour današnji
    de deux, quatre jours (figuré) novopečen
    de deux jours l'un vsak drugi dan
    de jour en jour dan za dnem
    de mes jours v vsem mojem življenju
    de nos jours dandanes, danes
    de tous les jours vsakodneven
    d'un jour enodneven; kratkotrajen
    bonheur masculin d'un jour zelo kratka sreča
    d'un jour à l'autre z dneva v dan, vsak dan
    du jour tega (današnjega) dne, sodoben
    le goût du jour sodoben okus
    l'homme du jour najslavnejši človek v tem trenutku
    du jour au lendemain (kar) čez noč, hitro
    du premier jour od prvega dne
    depuis huit jours že teden dni
    en plein jour pri belem dnevu
    l'autre jour, ces derniers jours oni dan, te dni, pred kratkim; nedavno
    le jour de na dan
    le jour précédent, suivant prejšnji, naslednji dan
    nuit et jour noč in dan
    par jour dnevno, na dan, vsak dan
    jour par jour dan za dnem
    (pendant) le jour podnevi, čez dan
    (pendant) des jours entiers cele dneve
    sous un jour (dé)favorable v (ne)ugodni luči
    sur ses vieux jours na svoje stare dni, v svoji starosti
    tous les jours vse dni, vsak dan
    un jour ou l'autre ta ali oni dan, prej ali slej
    jour de l'an novoletni dan
    jour artificiel umetna luč, razsvetljava
    jours caniculaires pasji dnevi
    jour de conciliation (juridique) termin za poravnavo
    jour de congé dan dopusta, (dela, šole) prost dan
    jour de déchéance plačilni dan (za menico)
    jour de deuil dan žalovanja
    jour de l'échéance dan zapadlosti, rok, termin
    jour férié (national, légal) (narodni, zakoniti) praznik
    jour de fête praznik
    jour de foire semanji dan
    jour de guigne (familier) nesrečen dan
    jour intercalaire prestopni dan
    jour de la lessive pralni dan, dan pranja
    jour du marché tržni dan
    jour de naissance, jour natal rojstni dan
    jour de noces, de la mort dan poroke, smrti
    jour ouvrable delavnik, delavni (navadni) dan
    jour de paie plačilni dan
    jour (de réception) sprejemni dan
    jour du scrutin (politique) dan volitev
    jour de travail delovni dan
    clair comme le jour jasen, očiten, evidenten
    c'est clair comme le jour to je jasno ko beli dan
    c'est comme le jour et la nuit to je kot noč in dan, to je nekaj čisto drugega
    c'est mon jour danes imam službo, danes sem jaz na vrsti
    à chaque jour suffit son mal, sa peine vsak dan ima svoje nadloge
    les jours se suivent et ne se ressemblent pas časi se spreminjajo
    beau comme le jour zelo lep, lepo oblečen
    chute féminin du jour znočitev
    demi-jour somrak; figuré pomračitev, negotovost
    équipe féminin de jour dnevni posad (šiht)
    exploitation féminin à jour dnevni kop (v rudniku)
    faux jour slaba luč (tudi figuré)
    grand jour svetel, bel dan
    mauvais jour slab, nesrečen dan
    naissance féminin, pointe féminin du jour (dnevni) svit
    ordre masculin du jour dnevni red
    percé à jour preluknjan, predrt
    petit jour svit, svitanje
    les vieux jours starost, dnevi v starosti
    attenter aux jours de quelqu'un komu po življenju streči
    avoir son jour imeti (svoj) sprejemni dan
    cacher le jour à quelqu'un biti komu na luči, luč komu zaslanjati
    donner le jour (à un enfant), à quelque chose roditi (otroka), spraviti v življenje
    donner un beau jour à quelque chose nekaj v pravo luč postaviti
    donner les, ses huit jours à quelqu'un komu službo odpovedati
    être à jour biti na tekočem, sproti reševati (zadeve, posle), biti ažuren
    être dans son bon jour biti v dobrem razpoloženju, dobre volje
    être de jour imeti dežurno službo, biti dežuren
    il fait jour dan je, svetlo je
    se faire jour daniti se; na dan priti; pot si utreti, uveljaviti se
    faire de la nuit le jour et du jour la nuit iz noči dan napraviti
    jeter le, du jour sur quelque chose pojasniti, razjasniti kaj
    mettre à jour spraviti na tekoče, narediti ažurno, opraviti, rešiti (pošto), urediti, razčistiti kaj
    mettre au jour na dan prinesti, na svet prinesti, izdati (knjigo); seznaniti
    mettre dans son vrai jour v pravo luč postaviti
    montrer, présenter, voir sous un jour favorable pokazati, predstaviti, videti v ugodni luči
    noter ses dépenses au jour le jour vsak dan sproti si zapisovati izdatke
    percer à jour (figuré) razkriti
    la police a percé à jour le réseau secret des trafiquants de stupéfiants policija je odkrila tajno mrežo prekupčevalcev z mamili
    prendre jour pour quelque chose določiti dan za kaj; domeniti se (avec quelqu'un s kom)
    priver quelqu'un du jour, ravir le jour à quelqu'un komu življenje vzeti
    tenir quelqu'un à jour sproti obveščati koga
    venir à jour priti na dan
    vivre au jour le jour živeti od danes na jutri, iz rok v usta, tjavdan
    voir le jour zagledati luč sveta, priti na dan, iziti (knjiga)
  • jurer [žüre] verbe transitif priseči (par pri); položiti prisego; zaklinjati se; kleti, preklinjati

    se jurer priseči si
    jurer avec, entre slabo se ujemati z, ne se skladati z
    jurer fidélité à quelqu'un priseči komu zvestobo
    ils se sont jurés une amitié éternelle prisegla sta si večno prijateljstvo
    je jure ma foi (le ciel, mes grands dieux) prisežem pri vsem, kar mi je najsvetejšega
    j'en jurerais prisegel bi za to
    il ne faut jurer de rien (figuré) zarečenega kruha se največ pojé
    on ne jure plus que par lui slepo mu verjamejo, so mu vdani (ker ga občudujejo)
    de telles paroles jurent avec son caractère take besede se ne ujemajo, ne skladajo z njegovim značajem
    ces deux couleurs jurent entre elles ti barvi ne gresta skupaj, se tepeta
  • [la] adverbe tam, tja

    de là od tod
    là-haut tam zgoraj
    là-bas tam doli
    là-dessus na to
    à quelque temps de là nekaj časa kasneje, potem
    d'ici là dotlej
    loin de là ma pensée niti ne mislim na to
    qu'entendez-vous par là? kaj hočete reči s tem?
    jusque-là do tu, doslej
    par-là tu, s tem, na ta način
    par-ci, par-là tu pa tam, od časa do časa
    là là! no, no!
    loin de là daleč od tega
    ç i et là sem in tja, tu pa tam
    être un peu là (populaire) ne biti v strahu, v tesnobi
    je n'en suis pas encore là še nisem tako daleč
    j'en passe par là ne preostane mi nič drugega
    pianter là quelqu'un koga pustiti čakati, pustiti na cedilu
    restons-en-là ostanimo pri tem!
  • laisser [Iɛse] verbe transitif po-, pre-, za-pustiti; preiti, zamolčati

    avoir le prendre et le laisser imeti izbiro
    c'est à prendre ou à laisser ali to vzamete ali pa ne (druge izbire ni)
    ne pas laisser de ne opustiti, ne nehati
    laisser en blanc pustiti belo, prazno, nepopisano
    laisser voir pokazati
    laisser pour compte (commerce) dati zopet na razpolago
    laisser tomber spustiti(na tla)
    laisser de côté, à part pustiti ob strani
    laisser à désirer ne popolnoma zadovoljiti
    ne rien laisser au hasard ničesar ne prepustiti slučaju
    laisser à penser dati misliti
    laisser faire, dire pustiti koga, da dela, govori, kar hoče
    ne pas laisser de faire quelque chose ne zamuditi kaj napraviti
    cette réponse ne laisse pas de m'étonner ta odgovor me res preseneča
    laisser dormir (figuré) pustiti pri miru
    laisser tranquille pustiti na miru
    laisser à entendre, à comprendre dati razumeti
    se laisser prepustiti se
    se laisser aller zanemariati se
    se laisser aller à spozabiti se
    se laisser dire pustiti si reči, dopovedati
    se laisser faire ne se upirati, pristati na
    se laisser tout faire ničemur se ne upirati, vse prenesti, potrpeti
    se laisser faire une douce violence upirati se navidezno in končno popustiti
    laisser là pustiti na cedilu
    laisser quelqu'un libre de faire quelque chose komu na voljo pustiti, da kaj naredi
    laisser passer pustiti kaj iti mimo, pustiti, da se kaj godi
    se laisser porter par le courant (figuré) plavati s tokom
    laisser sa vie, (populaire) ses os, sa peau, ses bottes umreti
    je vous laisse (familier) (zdaj) grem
    laissez (donc)! pustite (vendar) to!
    cela ne laisse pas d'être dangereux to je kljub temu (prej ko slej), to ostane še vedno nevarno
    cela se laisse manger, entendre to se da jesti, slišati
    il faut bien faire et laisser dire delaj prav in ne boj se nikogar
    il m'a laissé en plan, en rade (familier) pustil me je na cedilu
    laisser des plumes dans une affaire (familier) mnogo izgubiti v kaki zadevi
  • laitier, ère [lɛtje, ɛr] adjectif mlečni, mlekarski; masculin, féminin mlekar, -ica; masculin žlindra, troska; féminin krava molznica

    industrie féminin laitière mlekarska industrija, mlekarstvo
    produits masculin pluriel laitiers mlečni izdelki
    vache féminin laitière krava molznica
    voiture féminin laitière mlekarski voz
    laitier de fer plena pri železu
  • languette [lɑ̃gɛt] féminin jeziček; predmet iz usnja, kovine, lesa, ki ima obliko jezička

    languette de soulier jeziček pri čevlju
  • lanterne [lɑ̃tɛrn] féminin svetilka, laterna; populaire okno; oko; trebuh

    lanterne sourde (svetilka) slepica
    lanterne vénitienne lampijonček
    à la lanterne! obesite ga!
    lanterne rouge rdeča luč; figuré zadnji pri tekmovanju, zadnji v vrsti
    avoir la lanterne, se taper sur la lanterne (populaire) stradati, imeti prazen želodec, imeti luknjo v trebuhu
    éclairer la lanterne de quelqu'un komu dati potrebne informacije
    éclairer sa lanterne biti razumljiv, jasen (v svoji razlagi)
    prendre des vessies pour des lanternes verjeti bedasto stvar, dati se naplahtati
    faire prendre à quelqu'un des vessies pour des lanternes naplahtati koga, komu kaj natvesti
  • latin, e [latɛ̃, in] adjectif latinski; masculin latinščina

    Eglise féminin latine zapadna (rimskokatolika) Cerkev
    langue féminin latine latinski jezik, latinščina
    latin masculin vulgaire ljudska (pogovorna) latinščina
    Amérique féminin latine latinska (romanska) Amerika
    nations féminin pluriel latines romanski narodi
    Quartier masculin Latin študentovska četrt v Parizu
    latin masculin de cuisine žargon, ki je narejen iz francoskih besed z latinskimi obrazili
    être au bout de son latin biti pri kraju s svojo učenostjo
    j'y perds mon latin tega ne razumem, tega si ne znam razložiti
    il sait, il entend son latin (figuré) on ni na glavo padel
    c'est du latin to mi je španska vas
  • léser [leze] verbe transitif (po)škodovati, raniti; kršiti, razžaliti, krivico storiti (quelqu'un komu), kratiti

    la balle a lésé l'intestin krogla je poškodovala, ranila črevo
    être lésé dans un partage biti prikrajšan pri delitvi
    léser les droits de quelqu'un kratiti komu pravice
    léser l'orgueil, l'amour-propre užaliti ponos, samoljubje
  • lésiner [-ne] verbe intransitif skopariti (sur quelque chose s čim)

    lésiner sur tout pri vseh stvareh skopariti
  • levé, e [ləve] adjectif dvignjen; visok; masculin (topografski) posnetek, merjenje, sestava načrta

    au pied levé pri priči, takoj, nemudoma, na mestu
    par assis et levé (glasovanje) z vstajanjem s sedežev
    tête levée, front levé trdno odločen, pogumno, brez strahu
  • levée [ləve] féminin dvig, dviganje; odstranitev, ukinitev, odprava; pospravljanje žetve; zakljuitev; vzetek (pri kartanju); nasip

    levée de la séance zaključitev seje
    levée des impôts pobiranje davkov
    levée des lettres pobiranje pisem iz poštnih nabiralnikov
    levée de troupes vojaški nabor
    levée de boucliers upor
    levée du corps pogreb
    levée en masse splošen vpoklic vseh za obrambo domovine sposobnih moških; množičen upor
    levée d'un siège prenehanje (opustitev) obleganja
    faire la levée izprazniti poštni nabiralnik
    faire une levée dobiti vzetek (pri kartanju)
    levée d'écrou izpustitev iz zapora
    levée d'inventaire inventura
    levée du blocus ukinitev blokade
    levée des scellés odpečatenje
    levée du rationnement ukinitev racioniranja
    levée de terre vzpetina, vzpetost
  • lieu [ljö] masculin kraj, mesto, prostor; pluriel bivališče (hiša, stanovanje)

    en premier, second lieu na prvem, drugem mestu
    en dernier lieu na zadnjem mestu, končno
    au lieu de namesto
    au lieu que namesto da, medtem ko
    en haut lieu na visokem mestu, pri oblasti, pri oblastnikih
    lieu commun banalnost, trivialnost
    lieu de naissance rojstni kraj
    lieu de travail delovno mesto
    lieux pluriel saints sveti kraji (Jeruzalem, Palestina)
    lieu du domicile kraj stalnega bivališča
    lieu de pélerinage božja pot
    lieu de la scène prizorišče
    lieu de rassemblement zbirališče
    lieu du supplice morišče
    lieu touristique turističen kraj
    lieu de départ odhodni kraj
    lieu de destination namenilni kraj
    en lieu de sûreté na varnem
    lieu public javen prostor (kino, kavarna itd.)
    lieux pluriel d'aisances stranišče, latrina
    mauvais lieu razvpita hiša (kraj), hiša razuzdanosti
    les hauts lieux prizorišče velikih dejanj
    en tous lieux vsepovsod
    en temps et lieu ob primernem času in na primernem mestu
    sur les lieux na mestu
    se rendre sur les lieux (o policiji) iti na kraj prestopka, zločina
    avoir lieu vršiti se, goditi se
    avoir lieu de imeti povod za
    n'avoir ni feu ni lieu, être sans feu ni lieu ne imeti strehe nad glavo, ne imeti stalnega bivališča
    il y a tout lieu de croire que ... zelo verjetno je, da ..., vse kaže, da ...
    s'il y a lieu če bo treba
    il n'y a lieu de s'inquiéter ni potrebno se vznemirjati
    donner lieu dati povod, povzročiti
    donner lieu de upravičevati, dovoljevati
    ce n'est pas le lieu de discuter tu ni primerno mesto za diskusijo
    tenir lieu de nadomestiti
  • lieue [ljö] féminin (stara) milja (4 km)

    lieue carrée kvadratna milja
    lieue kilométrique kilometrska milja (5 km)
    lieue maritime morska milja (5,555 km)
    à cent, mille lieues de (familier) kilometre daleč od
    être à cent lieues d'ici (figuré) biti čisto drugje (z mislimi), ne biti pri stvari, biti v »oblakih«
    il le sent d'une lieue (familier) to se mu že od daleč vidi
  • lit [li] masculin postelja, ležišče; (rečna) struga; plast, sloj, ležišče rude; smer (vetra, toka); figuré zakon

    lit de mort smrtna postelja
    lit nuptial poročna postelja
    lit pliant zložljiva postelja
    lits-jumeaux zakonski postelji
    chambre féminin à un lit, à deux -s eno-, dvoposteljna soba
    ciel masculin de lit baldahin nad posteljo
    descente féminin de lit predposteljnik
    wagon-lits masculin spalni voz
    au saut du lit pri vstajanju
    enfant masculin du premier lit otrok iz prvega zakona
    par lits plast na plast
    aller, se mettre au lit iti, leči v posteljo
    cloué au lit (figuré) prikovan na posteljo
    faire lit à part, deux lits ločeno spati
    faire son lit postlati si
    garder le lit bolan v postelji ležati
    mourir dans son lit umreti naravne smrti
    prendre le lit leči v posteljo
    comme on fait son lit, on se couche kakor si si postlal, tako boš spal
  • liteau [lito] masculin letva

    liteaux pf pisan rob pri prtu, pri prtičku, servieti
  • livre1 [livr] masculin knjiga

    grand livre glavna knjiga
    à livre ouvert brez priprave, z lista, gladko, tekoče
    livre de lecture čitanka
    livre de compte, de comptabilité računovodska knjiga
    livre d'images slikanica
    livre de chansons, (religion) de cantiques pesmarica
    livre de chevet najljubša knjiga
    livre foncier zemljiška knjiga
    livre de cuisine kuharska knjiga
    livre blanc, jaune (politique) bela, rumena knjiga
    livre de bord ladijska knjiga
    livre de caisse blagajniška knjiga
    livre des hôtes knjiga gostov
    livre d'inventaire inventarna knjiga
    livre d'or zlata knjiga
    livre scolaire šolska knjiga
    livre relié vezana knjiga
    livre pour la jeunesse mladinska knjiga
    livre journal (commerce) dnevnik
    livre d'occasion antikvarična knjiga
    livre de prières molitvenik
    livre spécialisé, technique strokovna knjiga
    livre des recettes (ali des entrées), des dépenses knjiga dohodkov, izdatkov
    amateur masculin de livres ljubitelj knjig
    bureau masculin du livre foncier zemljiko knjižni urad
    clôture féminin annuelle des livres (commerce) letni zaključek
    échange masculin de livres zamenjava knjig
    location féminin de livres izposojevanje knjig
    loueur masculin de livres izposojevalec knjig
    teneur masculin de livres knjigovodja
    tenue féminin des livres (en partie double) (dvojno) knjigovodstvo
    être sur le livre rouge biti na črni listi
    arrêter, balancer, clôturer les livres (commerce) zaključiti knjige
    inscrire dans, porter sur les livres vknjižiti, vnesti v knjige
    sécher, pâlir sur les livres vedno pri knjigah čepeti
  • loger [lɔže] verbe transitif nastaniti, pod streho vzeti, namestiti; verbe intransitif stanovati, ložirati

    se loger nastaniti se
    être logé stanovati
    loger chez quelqu'un ložirati, stanovati pri kom
    loger quelqu'un chez soi sprejeti koga pod streho, v svoje stanovanje
    être logé à l'étroit stanovati na tesnem
    où êtes-vous logé? kje stanujete, ložirate
    la balle est logée dans la chair krogla tiči v mesu
    loger en garni stanovati v opremljeni sobi (stanovanju)
    loger pour la nuit prenočiti
    être logé à la même enseigne biti v istem položaju
    loger àla belle étoile (familier) (pre)spati, prenočiti na prostem
    trouver à se loger dobiti prenočišče (stanovanje)
    se loger quelque chose dans la tête vbiti si kaj v glavo
    se loger une balle dans la tête pognati si kroglo v glavo
  • loucher [luše] verbe transitif škiliti, krivo gledati; (familier)

    loucher sur quelqu'un, quelque chose z zavistjo, s poželenjem gledati koga, kaj
    faire loucher quelqu'un pritegovati nase poglede, zbujati zavist, poželenje, nezadovoljstvo pri kom