Franja

Zadetki iskanja

  • offrir* [ɔfrir] (po)nuditi; dajati, podariti, pokloniti; religion darovati

    offrir l'apéritif à quelqu'un plačati komu aperitiv
    offrir son bras à quelqu'un ponuditi roko komu (iz vljudnosti ali za pomoč pri hoji)
    offrir sans engagement brezobvezno ponuditi
    offrir une réception prirediti sprejem
    que m'offrez-vous de ce tableau? koliko daste za to sliko?
    je lui ai offert de le loger chez moi ponudil sem mu, da ga vzamem pod streho
    il m'offre beau jeu z njim imam lahek posel
    s'offrir à ponuditi se za
    s'offrir quelque chose (des vacances) privoščiti si kaj (počitnice)
    il s'offre des difficultés nastajajo težave
  • opérer [-re] verbe transitif izvršiti, izvesti; del(ov)ati, učinkovati; ravnati; médecine operirati

    opérer des miracles delati čudeže
    opérer un malade (de l'appendicite) operirati bolnika (na slepiču)
    on m'a opéré l'œil gauche operirali so mi levo oko
    le remède a opéré zdravilo je učinkovalo
    s'opérer izvršiti se, nastati
    voilà qui est bien opéré! to je lepa neumnost!
  • orage [ɔraž] masculin vihar, nevihta, burja; figuré nesreča, neprijetnost

    il y a de l'orage dans l'air to se bo slabo izteklo, nekaj slabega se pripravlja
    un orage s'abat, éclate nevihta se razbesni
  • ordre [ɔrdr] masculin ukaz, povelje; predpis; red; vrsta; commerce naročilo, (plačilni) nalog

    c'est dans l'ordre to je v redu
    par ordre de po nalogu, po naročilu
    sur ordre de po ukazu
    dans cet ordre des idées v tej zvezi
    de premier ordre prve vrste, prvovrsten
    en bon ordre v dobrem redu, pravilno
    en ordre de marche sposoben za obratovanje
    jusqu'à nouvel ordre do nadaljnjega
    sous les ordres de pod poveljstvom
    par ordre alphabétique po abecednem redu
    mot masculin d'ordre strogo navodilo (straži)
    numéro masculin d'ordre tekoča številka
    rappel masculin à ordre poziv k redu
    ordre du jour dnevni red, militaire dnevno povelje
    le premier point de l'ordre du jour prva točka dnevnega reda
    adoption féminin de l'ordre du jour sprejetje dnevnega reda
    à l'ordre du jour figure ... na dnevnem redu je ...
    ordre des émissions (radio) razporeditev oddaj
    ordre de bataille bojni razpored
    ordre de chevalerie viteški red
    ordre d'essai poskusno naročilo
    ordre mendiant (religion) beraški red
    ordre de paiement plačilni nalog
    ordre de préséance razvrstitev po činih
    ordre religieux, monastique meniški red
    adopter l'ordre du jour sprejeti dnevni red
    annuler, exécuter, noter, passer un ordre preklicati, izvršiti, knjižiti, dati naročilo
    dresser, établir l'ordre du jour sestaviti dnevni red
    passer à l'ordre du jour preiti na dnevni red
    rayer, retirer de l'ordre du jour črtati, umakniti z dnevnega reda
    manquer d'ordre biti nereden, biti slab gospodar
    mettre en ordre spraviti v red, urediti
    se mettre aux ordres de quelqu'un staviti se komu na razpolaganje
    rappeler à l'ordre pozvati k redu
  • oreille [ɔrɛj] féminin uho; sluh, posluh; pazljivost; roč, locenj; jezik (pri čevlju); plužna deska

    d'oreille po posluhu
    jusqu'aux oreilles do ušes
    par-dessus les oreilles (figuré) čez glavo
    oreille externe, interne, moyen zunanje, notranje, srednje uho
    oreille d'ours (botanique) trobentica, jeglič
    oreille-de-souris (botanique) spominčica
    les murs ont des oreilles zidovi imajo ušesa, povsod so špijoni
    en avoir par-dessus les oreilles biti sit, naveličan česa
    avoir l'oreille basse biti ponižen
    avoir l'oreille dure biti naglušen
    avoir de l'oreille imeti (dober) posluh
    avoir l'oreille fine dobro slišati
    avoir les oreilles (re)battues (de) imeti polna ušesa (česa)
    arriver aux oreilles de quelqu'un priti komu na ušesa
    en avoir sur l'oreille (figuré) na vratu imeti
    avoir l'oreille de quelqu'un naleteti pri kom na odprta ušesa, uživati njegovo naklonjenost
    baisser l'oreille, porter bas l'oreille, avoir l'oreille basse (figuré) povešati ušesa
    avoir la puce à l'oreille biti nezaupljiv, ne zaupati, čuvati se
    n'en pas croire ses oreilles svojim ušesom ne verjeti
    dire quelque chose à l'oreille de quelqu'un komu kaj na uho povedati
    dire quelque chose à quelqu'un dans le creux, dans le tuyau de l'oreille komu kaj strogo zaupno povedati
    dire deux mots à l'oreille de quelqu'un prigovarjati komu, svariti koga
    donner sur les oreilles à quelqu'un prisoliti komu zaušnico
    dormir sur les deux oreilles trdno spati; počivati v popolni varnosti
    dresser, tendre l'oreille (figuré) napeti ušesa, pazljivo poslušati
    échauffer les oreilles de quelqu'un podkuriti komu
    écouter de toutes ses oreilles, être tout oreilles napeto poslušati
    n'écouter que d'une oreille le z enim ušesom poslušati
    entrer par une oreille et sortir par l'autre iti pri enem ušesu noter, pri drugem pa ven
    être dur d'oreille biti naglušen
    faire la sourde oreille, se boucher les oreilles gluhega se delati, ne hoteti slišati
    fermer l'oreille à quelque chose ne hoteti nič vedeti o čem
    frotter les oreilles à quelqu'un (figuré) ošteti koga
    gager ses oreilles staviti svojo glavo
    se gratter l'oreille (v zadregi) praskati se za ušesom
    laisser ses oreilles (figuré) žrtvovati nekaj (proti svoji volji)
    laisser passer, montrer le bout de l'oreille izdati se, pokazati svojo pravo naravo
    marcher l'oreille basse biti osramočen
    mettre la puce à l'oreille de quelqu'un (figuré) opozoriti, posvariti koga
    ouvrir, prêter l'oreille poslušati, prisluhniti
    recevoir sur les oreilles dobiti eno okoli ušes
    rougir jusqu'aux oreilles do ušes zardeti
    souffler quelque chose à l'oreille de quelqu'un komu kaj prišepetati
    tirer les oreilles à quelqu'un pokarati koga
    tirer par l'oreille (familier) za ušesa povleči
    se faire tirer l'oreille pustiti se prositi
    venir aux oreilles de quelqu'un priti komu na ušesa
    ce n'est pas tombé dans l'oreille d'un sourd to si je (on) dobro zapomnil, teh besed ne bo pozabil
  • os [ɔs, pluriel o] masculin kost

    viande féminin sans os meso brez kosti
    os à moelle kost z mozgom; figuré masten zalogaj
    jusqu'à la moelle des os globoko
    mouillé, trempé jusqu'aux os do kože moker, premočen
    c'est un os bien dur to je trd oreh
    (familier) il y a un os (tu) je neka težava
    il n'a que les os et la peau, il a la peau collée aux os sama kost in koža ga je
    donner un os à ronger à quelqu'un dati komu skromno kompenzacijo
    il ne fera pas de vieux os ne bo doživel (visoke) starosti
    (populaire) l'avoir dans l'os ne uspeti, doživeti neuspeh
    extraire la moelle de l'os (figuré) rozine pobirati iz kolača
    jeter un os à quelqu'un (figuré) komu odstopiti majhen delež od dobička
    y laisser ses os življenje pri tem izgubiti
    les os lui percent la peau, on compterait ses os vsa rebra bi mu lahko preštel
    ronger un os kost glodati
    ronger quelqu'un jusqu'aux os koga do mozga izsesati
    tomber sur un os naleteti, zadeti na težavo, na zapreko
    un sac d'os (figuré) zelo mršava oseba
  • oser [oze] verbe transitif drzniti si, upati si, imeti pogum, dovoliti si

    c'est un homme à tout oser ta človek si vse upa
    si j'ose le dire če smem to reči
    osé-je? smem?
  • outre2 [utr] préposition, adverbe razen, vrh (česa); onstran

    outre que ne glede na to, da
    en outre vrh tega, razen tega
    outre mon travail régulier, je fais des heures supplémentaires razen svojega rednega dela opravljam še nadure
    boire outre mesure čez mero piti
    passer outre (à quelque chose) iti prek (česa), preiti (kaj), ne se ozirati na (kaj), ne se (z)meniti za (kaj)
    passer outre aux inconvénients du logement iti prek, (hoté) spregledati nevšečnosti stanovanja
    outre-Atlantique onstran Atlantika
    outre-Manche onstran Rokavskega preliva
    outre-Rhin onstran Rena
    outre-tombe onstran groba
    outre-monts onstran gora
    commerce masculin d'outre-mer čezmorska trgovina
    un coup d'épée l'a percé d'outre en outre sunek z mečem ga je predrl skoz in skoz
  • pactole [paktɔl] masculin vir bogastva, dobička; zlata jama

    c'est un vrai pactole to je prava zlata jama
  • pair, e [pɛr] adjectif (število) sodo; zoologie, botanique páren, podvojen, na pare; masculin, commerce pariteta, enaka vrednost, enakovredna oseba; histoire per (v Anqliji), član visoke zbornice; féminin dvojica, par (de gants rokavic); jarem (volovski), vprega (konj)

    au pair za hrano in stanovanje
    pair de France član francoske visoke zbornice v dobi 1814-1848
    une paire de ciseaux, de lunettes škarje, očala
    au pair (commerce) al pari (o vrednostnih papirjih)
    hors (de) pair brez primere, brez enakega, brez para
    de pair na isti stopnji, enak
    succès hors pair uspeh brez primere
    Chambre féminin des pairs lordska zbornica (v Angliji), francoska visoka zbornica v dobi 1814 do 1848
    c'est un homme sans pair to je človek, ki mu ni enakega
    numéro masculin pair sodo število
    c'est une autre paire de manches to je nekaj (čisto) drugega
    ces deux-là font bien la paire ta dva spadata skupaj, imata iste napake
    aller, marcher de paire iti, spadati skupaj; biti par
    être de pair à compagnon avec quelqu'un biti enak(ovreden) komu
    traiter quelqu'un de pair à compagnon ravnati s kom kot s sebi enakim
    travailler au pair delati za hrano in stanovanje, brez plačila
    se faire la paire (populaire) oditi, popihati jo
  • papier [papje] masculin papir; pisanje; (časopisni) članek; pluriel (= papiers d'identité) osebni dokumenti; pluriel časopisi, časniki

    sur papier na papirju, v teoriji, teoretično
    à grand (petit) papier (knjiga) s širokim (ozkim) robom
    papiers pluriel d'affaires, de commerce poslovni, trgovski papirji
    papier d'aluminium srebrni papir (p.)
    papier autographique voščena matrica
    papier blanc bel, nečrtan p.
    papiers de bord ladijski papirji (dokumenti)
    papier brouillon konceptni p.
    papier buvard, brouillard pivnik
    papier calandré satinirani p.
    papier carbone kopirni, karbonski p.
    papier de chiffons zelo dober papir iz cunj
    papier à cigarettes cigaretni p.
    papier crêpé krep p.
    papier à dessin risalni p.
    papier écolier, à écrire pisalni p.
    papier écu, ministre pisarniški p.
    papier d'emballage zavojni p.
    papier émeri smirkov p.
    papier d'étain staniolni papir
    papiers de famille družinski papirji (dokumenti)
    papier hygiénique, (familier) papier de cabinets, (vulgairement) papier cul toaletni p.
    papier d'impression tiskarski p.
    papier indien, biblique biblijski (tanek) p.
    papier à journaux, journal časopisni, rotacijski p.
    papier kraft zelo močan zavijalni p.
    papier à lettres pisemski p.
    papier libre, ordinaire nekolkovan p.
    papier-linge masculin papirnata servieta
    papier mâché papirjevina
    papier (à) machine p. za pisalni stroj, za tipkanje
    papier-monnaie masculin papirnati denar
    papier à mouches muholovni papir
    papier (à) musique notni p.
    papier peint, de tapisserie, papier-tenture masculin tapetni papir, tapeta
    papier pelure papir za kopije, za letalsko pošto
    papiers publics časopisi
    papier quadrillé kariran p.
    papier réglé, rayé črtan p.
    papier sensible (photo) za svetlobo občutljiv p.
    papier sulfurisé, parchemin maščobni, pergamentni p.
    papier timbré kolkovani p.
    papier de tournesol lakmusov p.
    papiers valeurs masculin pluriel vrednostni papirji
    papier végétal, gélatine, translucide, à calquer prosojen, prerisovalen p.
    papier vélin, de soie zelo lahek, pergamenten, svilen p.
    papier de verre, vérré raskavec
    papier volant posamezen, nesešit list (papirja)
    cours masculin papier dopisni tečaj
    mouchoir masculin en papier papirnat robec
    vieux papier makulatura, star papir
    avoir de faux papiers imeti ponarejene dokumente
    être dans les petits papiers, être bien (mal) dans les papiers de quelqu'un biti pri kom dobro (slabo) zapisan
    c'est très beau sur le papier, mais c'est irréalisable to je prav lepo na papirju, toda ni uresničljivo
    être (écrit) sur les papiers de quelqu'un imeti dolg(ove) pri kom
    envoyer un papier au journal poslati članek (za objavo) časopisu
    jeter, mettre, coucher sur le papier vreči, napisati na papir
    mettre en papier (commerce) zaviti v papir
    perdre ses papiers izgubiti svoje osebne dokumente
    rayez, ôtez cela de vos papiers s tem ne morete računati
    le papier souffre tout (proverbe) papir prenese vse
  • papillote [-pijɔt] féminin zavit bonbon; kos papirja (navijač), okrog katerega se navijejo lasje, da se kodrajo; vieilli bleščica na obleki

    côtelettes féminin pluriel en papillotes v mastnem papirju pečeni kotleti
    être en papillotes imeti navijače v laseh
    n'être bon qu'à faire des papillotes (knjiga) biti dober le za v koš
    tu peux en faire des papillotes (figuré) to ni nič vredno
  • par [par] préposition čez, iz, k, na, ob, od, po, prek, pri, skozi, v, za, zaradi

    aller par monts et par vaux iti čez hribe in doline
    vol masculin par le pôle polet čez tečaj
    par curiosité iz radovednosti
    par amour, devoir iz ljubezni, iz dolžnosti
    par bonheur k sreči
    par an na leto, letno
    une fois par semaine enkrat na teden
    par douzaines na ducate
    par homme na človeka
    par moitié na polovico
    par toute la terre na vsej zemlji
    couper par morceaux razrezati na kose
    savoir tout par cœur znati vse na pamet
    tomber par terre, être assis par terre pasti na zemljo, sedeti na zemlji
    par mer calme ob, pri mirnem morju
    par un beau clair de lune ob lepi mesečini
    par le côté od strani
    par Molière od Molièrea
    par soi-même sam od sebe
    vaincu par César premagan od Cezarja
    par ce que po tem, kar
    par sottise, par bêtise po neumnosti
    deux par deux po dva in dva
    par la poste po pošti
    par la ville, par le pays po mestu, po deželi
    voyager par mer, terre, par voie aérienne, par voie maritime potovati po morju, po kopnem, z letalom, z ladjo
    passer par Paris iti, potovati prek Pariza
    par bonheur k sreči, na srečo
    par 30 degrés pri 30°
    furer par prisegati pri
    par tout ce qu'il y a de plus sacré pri vsem, kar je najbolj sveto
    par la fenêtre, la porte skozi okno, vrata
    c'est passé par tant de mains to je šlo skozi toliko rok
    par temps de brouillard, par mauvais temps v meglenem, v grdem vremenu
    par tous les temps v vseh časih
    par petites bouchées v majhnih grižljajih
    jour par jour dan za dnem
    par la main za roko
    par tous les moyens z vsemi sredstvi
    par 30 voix contre 100 s 30 glasovi proti 100 glasovom
    par 2 à 1 (sport) z 2: 1
    prouver par des exemples dokazati s primeri
    punir par la famine kaznovati z gladom
    venir par auto priti z avtom
    voyager par le train potovati z vlakom
    de par ordre na ukaz, v imenu
    de par le roi na kraljev ukaz
    de par la loi v imenu zakona
    aller de par le monde iti po svetu
    par-ci, par-là tu pa tam, sem in tja, včasih
    par écrit pismeno
    par le temps qui court v tem trenutku
    c'est par trop difficile to je pretežko
    commencer par dire sprva, spočetka reči
    finir par dire končno reči
    par manque de temps zaradi pomanjkanja časa
  • paraître* [parɛtrə] verbe intransitif pojaviti se, pokazati se, nastopiti; iziti, izhajati; zdeti se, videti se; izdajati se za; masculin videz

    paraître en justice nastopiti pred sodiščem
    il paraît que ... zdi se, videti je, da ...
    il y paraît to se vidi
    il paraît ne pas savoir (on) najbrž ne ve
    il ne paraît pas son âge ne kaže svoje starosti (svojih let), videti je mlajši, kot je v resnici
    il a paru à son avantage pokazal se je v (svoji) dobri luči
    faire paraître un livre objaviti knjigo
    vient de paraître pravkar izšlo
    il est paru une nouvelle édition de cet ouvrage izšla je nova izdaja tega dela
    chercher, aimer à paraître rad vzbujati pozornost
    (populaire) paraît qu'on va avoir la guerre pravijo, kaže, da bo vojna
    désir masculin de paraître želja, da bi briljirali, se odlikovali, naredili zelo dober vtis
  • pardonner [-dɔne] verbe transitif odpustiti, oprostiti; pomilostiti; verbe intransitif odpustiti; prizanesti (à quelqu'un komu)

    se pardonner biti odpustljiv, oprostljiv; odpustiti si, oprostiti si
    pardonnez-moi oprostite mi
    pardonner les péchés odpustiti grehe
    cette maladie ne pardonne pas ta bolezen ne prizanaša
    cela ne pardonne pas to ima usodne posledice
    une erreur qui ne pardonne pas nepopravljiva napaka
    faute avouée est à moitié pardonnée priznan greh (napaka) je že na pol odpuščen(a)
  • pareil, le [parɛj] adjectif enak; podoben, sličen; ustrezen; takšen; masculin, féminin vrstnik, -ica

    à pareil jour istega dne
    à pareille heure ob isti uri
    à une heure pareille! tako pozno!
    en cas pareil v tak(šn)em primeru
    sans pareil brez enakega, brez para
    mon pareil meni enak
    vous et vos pareils vi in ljudje vaše vrste
    ne pas avoir son pareil, sa pareille ne imeti sebi enakega, enake
    toutes choses pareilles v istih, enakih okolnostih
    c'est toujours du pareil au même to je vedno ista stvar, vedno pridemo na isto
    rendre à quelqu'un la pareille vrniti komu milo za drago
  • paresse [parɛs] féminin lenost, lenoba; počasnost

    paresse incurable neozdravljiva lenoba
    s'abandonner à la paresse vdajati se lenobi
    c'est une solution de paresse to je rešitev, ki zahteva najmanj truda, napora
  • parfait, e [parfɛ, t] adjectif dovršen, dokončan; popoln, brezhiben, perfekten, odličen; masculin, grammaire perfekt; ledena krema; popolnost

    un parfait imbécile popoln bedak
    un parfait au café ledena kava
    travail masculin parfait brezhibno delo
    bonheur masculin parfait popolna sreča
    filer le parfait amour uživati popolno ljubezen, vso srečo v ljubezni
    c'est parfait to je odlično
  • parfaitement [-fɛtmɑ̃] adverbe popolnoma; zelo dobro, izvrstno; gotovo, seveda, zanesljivo

    c'est parfaitement clair to je čisto jasno
  • parier [parje] verbe transitif staviti (sur, pour na); krepko zatrjevati, biti gotov (česa)

    il y a gros (beaucoup, mille, tant) à parier, il y a cent à parier contre un stavim veliko, stavim 100: 1
    je l'aurais parié slutil sem to
    vous avez soiffe parie? gotovo ste žejni; vieilli pariti, družiti; enačiti