Franja

Zadetki iskanja

  • gilet [žilɛ] masculin telovnik

    gilet tricoté pleten telovnik
    gilet de sauvetage rešilni (plavalni) telovnik
    (familier) venir pleurer dans le gilet de quelqu'un priti tožit, tarnat h komu
    pleurer dans le gilet de quelqu'un izjokati se pri kom
  • glace [glas] féminin led; glazura; sladkorni obliv; ogledalo; (debela) šipa; okno (pri kočiji); pega (v dragem kamnu); figuré hladnost (čustev), ledenost; sladoled, ledena krema

    de glace (figuré) leden, mrzel, hladen
    glaces (accumulées) led v skladih, nagrmaden led
    glace artificielle umeten led
    glace biseautée, taillée brušeno ogledalo
    glace au chocolat, au citron, à la fraise, à la framboise, à la vanille čokoladni, citronov, jagodni, malinov, vanilijev sladoled
    glaces dérivantes, flottantes plavajoče ledene plošče
    glaces descendantes pogrezljivo (stransko) okno (pri limuzini)
    glace incassable nerazdrobljivo zrcalo
    glace à main ročno zrcalo
    glace panachée mešan sladoled
    glace pare-bise vetrobransko steklo
    glace de poche žepno ogledalo
    glaces polaires polarni led
    glace quadrillée (technique) raster
    glace d'une vitrine debela šipa izložbenega okna
    banc masculin de glace debela plast, plošča ledu v morju
    champ masculin de glace ledeno polje
    couche féminin de glace plast ledu
    fabrication féminin de glaces izdelovanje ogledal
    fleurs féminin pluriel de glace ledene rože (na oknu)
    machine féminin à glace stroj za izdelovanje ledu
    mer féminin de glace ledeno morje
    montagne féminin de glace ledena gora
    polisseur masculin de glace brusilec ogledal
    pris dans les glaces zamrznjen (v ledu)
    être de glace, avoir un cœur de glace (figuré) biti brezčuten
    fendre, rompre la glace (figuré) prebiti led
    se regarder, se voir dans la glace pogledati se, videti se v zrcalu
  • glacé, e [glase] adjectif leden, poledenel; ledeno mrzel; ohlajen z ledom; premražen; figuré hladen (v čustvih); leden, hladen (sprejem); glaziran; masculin lesk, glazura, politura

    col masculin de chemise glacé svetlo zglajen ovratnik pri srajci
    eau féminin glacée ledeno mrzla voda
    gants masculin pluriel glacés rokavice
    marrons masculin pluriel glacés s sladkornim polivom glazirani kostanji
    papier masculin glacé satiniran papir
    riz masculin glacé poliran, zbrušen, glaziran riž
    café masculin glacé ledena kava
    je suis glacé zelo me zebe, ves sem premražen
  • gober [gɔbe] verbe transitif požreti, pogoltniti; figuré vse verjeti

    gober une huitre, un œuf pogoltniti ostrigo, izpiti jajce
    il gobe tout ce qu'on lui dit vse verjame, kar mu rečeš
    gober le morceau, la gober, gober l'appât iti na limanice, pustiti se ujeti
    gober les mouches tratiti, zapravljati čas; pustiti si vse natvesti
    gober un cambrioleur zasačiti, ujeti vlomilca
    gober quelqu'un (familier) imeti simpatije za koga
    celui-là, je ne le gobe pas ta mi ni pri srcu
    se gober biti zelo domišljav
  • gouvernail, ails [guvɛrnaj] masculin krmilo

    être au gouvernail (figuré) biti pri krmilu
    abandonner le gouvernail (figuré) zapustiti vodstvo poslov (vlade, podjetja)
    tenir le gouvernail voditi, upravljati
  • gouvernant, e [-nɑ̃, t] adjectif vladajoč, na vladi; masculin vladajoča oseba

    la classe gouvernante vladajoči razred
    les gouvernants (figuré) ljudje pri krmilu, na vladi
  • grâce [gras] féminin milost, pomilostitev; naklonjenost; milina, prijaznost; dražest, gracioznost, prelest; zahvala

    grâce! milost! usmiljenje!
    de grâce prosim
    grâce à zahvaljujoč, s pomočjo, zaradi
    par grâce iz milosti, iz ustrežljivosti
    de bonne grâce rad
    de mauvaise grâce nerad
    les bonnes grâces naklonjenost
    demande féminin en grâce prošnja za pomilostitev
    à la grâce de Dieu za dobro in slabo
    pour grâce zaradi
    par la grâce de Dieu po božji volji
    acte masculin de grâce milostno dejanje; pluriel, religion zahvala
    an masculin de grâce leto Gospodovo
    bonne grâce gracioznost, dražest, milina
    mauvaise grâce nespretnost, nerodnost, okornost; neprijaznost
    coup de grâce milostni, smrtni udarec
    votre Grâce Vaša milost
    avoir mauvaise grâce à faire quelque chose nespametno ali nerodno kaj napraviti
    accorder la grâce à quelqu'un pomilostiti koga
    demander, crier grâce prositi za milost
    dire les grâces opraviti zahvalno molitev po jedi
    faire grâce à quelqu'un d'une peine odpustiti komu kazen
    faire grâce à quelqu'un de quelque chose prizanesti komu s čim
    faites-moi grâce de vos observations prizanesite mi s svojimi opazkami
    être en grâce auprès de quelqu'un, dans les bonnes grâces de quelqu'un biti pri kom v milosti, uživati njegovo naklonjenost, biti priljubljen pri kom
    demander quelque chose en grâce à quelqu'un milo koga za kaj prositi
    faire grâce à quelqu'un komu milost izkazati, odpustiti mu
    former un recours, une demande en grâce, se pourvoir en grâce vložiti prošnjo za pomilostitev
    rendre grâce(s) zahvaliti se, izraziti svojo zahvalo
    rentrer en grâce auprès de quelqu'un pridobiti si zopet naklonjenost kake osebe, priti v milost pri njem
    trouver grâce devant quelqu'un, aux yeux de quelqu'un najti milost pri kom
  • grand, e [grɑ̃, d] adjectif velik, obsežen; znaten; močan, silen; glasen (glas), poln (kozarec), dober (pred navedbo mere), dolg (brada, noge), visok (drevo); pomemben, (zelo) važen; odrasel; figuré velik, visok, plemenit, spoštovan, vele-; masculin španski velikaš, grande

    le Grand Veliki (za imeni vladarjev)
    les grands odrasli, veliki
    les quatre grands štiri svetovne velesile
    grand âge visoka starost
    grand air masculin svež zrak
    grand blessé masculin težek ranjenec
    grand chemin masculin glavna pot
    grande communication féminin glavna prometna cesta
    grand criminel masculin glavni krivec, zločinec
    grands crus masculin pluriel prvovrstna vina
    grand duc velika uharica
    grandes eaux féminin pluriel vodovje, poplava; delovanje vseh vodometov (v parku)
    grand ennemi smrtni sovražnik
    grande exploitation veleobrat
    grand fleuve velereka, veletok
    grand froid oster, hud mraz
    grand fumeur masculin hud, strasten kadilec
    grande gelée féminin huda zmrzal
    la Grande guerre (prva) svetovna vojna
    un grand homme velik, znamenit človek
    un homme grand (po postavi) velik človek
    les Grandes lndes féminin pluriel Vzhodna lndija
    grand in-oclavo velika osmerka (oktav), leksikonski format
    grand livre masculin, (commerce) glavna knjiga
    grand magasin masculin veleblagovnica
    grand maitre veliki mojster
    grand monde masculin gornja plast družbe
    grand mutilé (de guerre) težek (vojni) invalid
    plus grand que nature v nadnaravni velikosti (o sliki)
    (tout) grand ouvert (čisto) na stežaj odprt
    grande personne féminin odrasla oseba
    les grandes personnes odličniki
    grands et petits veliki in mali
    grand propriétaire (foncier) veleposestnik
    grande propriété (foncière) féminin veleposestvo
    grande puissance velesila
    grand e ville velemesto
    grande vitesse (železnica) brzovozno blago
    Grand Turc turški sultan
    au grand air na prostem
    au grand jamais prav nikoli, humour o svetem Nikoli
    au grand jour pri belem dnevu
    au grand soleil v polnem soncu
    de grand cœur iz srca rad
    de grand matin navsezgodaj zjutraj
    en grand v velikem, na veliko; celokupno; v naravni velikosti
    en grand habit v gala (družbeni, večerni) obleki, v gali
    en grand nombre v velikem številu
    en grande toilette v veliki (večerni) toaleti
    en grande tenue, en grand uniforme v gala uniformi
    sur une grande échelle v velikem merilu
    aller grand train hitro iti
    avoir grand air imenitno izgledati
    avoir grand faim, grand-soif biti zelo lačen, žejen
    avoir grand-peur zelo se bati
    avoir grand besoin de quelque chose nujno kaj potrebovati
    être plus grand que nature presegati človeške moči
    il est grand temps skraini čas je
    c'est grand! to je sijajno!
    faire - cas de quelque chose mnogo dati na kaj, zelo ceniti
    il fait grand jour beli dan je
    mener grand train razkošno živeti
    se faire grand rasti, velik posta(ja)ti
    être monté sur son grand cheval (figuré) prevzetovati
    ouvrir de grands yeux debelo (po)gledati
    voir grand imeti (v glavi) velike načrte, velike ambicije
    il a les yeux plus grands que le ventre ima večje oči kot želodec
  • gratter [grate] verbe transitif (s)praskati, (o)strgati; (iz)radirati; populaire (o)briti; pretepsti; okrasti; populaire prehiteti; verbe intransitif garati; srbeti; napraviti si majhen, nezakonit dobiček

    se gratter praskati se, populaire (o)briti se
    gratter à la porte (po)trkati na vrata
    gratter l'épaule à quelqu'un prilizovati se komu, dobrikati se
    (familier) gratter du violon, de la guitare igrati na violino, na kitaro
    gratter du pied la terre nestrpno kopitati po zemlji (konj); il gratte le pavé (populaire) zelo slabo mu gre
    j'aimerais mieux gratter la terre avec mes ongles rajši bi kamenje na cesti tolkel
    (familier) il gratte quelques billets sur chaque commande pri vsakem naročilu si prisvoji nekaj bankovcev (denarja)
    (populaire) il gratte du matin au soir gara od jutra do večera
    ça me gratte srbi me
    (populaire) il les a tous grattés au poteau d'arrivée vse (jih) je prehitel na cilju
    se gratter l'oreille praskati se za ušesom
    qui se sent galeux se gratte! kogar srbi, naj se praska!
  • gros, se [gro, s] adjectif debel, korpulenten; velik, težak; grob, surov; važen; adverbe veliko, debelo

    gros bagage masculin težka prtljaga
    grose artillerie težko topništvo
    grose affaire velika, važna kupčija
    grose besogne glavno delo
    gros bonnet, gros légume masculin (figuré, familier) velika, visoka živina
    gros buveur, fumeur, mangeur velik pivec, kadilec, jedec
    une grose femme debela ženska
    une femme grose noseča ženska
    elle est grose de cinq mois (ona) je v petem mesec nosečnosti
    gros gibier velika divjad
    gros industriel veleindustrijec
    gros commerçant veletrgovec
    Gros-Jean ubožec, revček, trpin; pavliha
    grose fièvre huda vročica
    gros lot glavni dobitek
    la mer est grose morje je razburkano
    gros rire bučen smeh
    gros rhume hud nahod, hud prehlad
    gros pain domač kruh
    gros mots masculin pluriel, groses paroles féminin pluriel hude žaljivke, psovke
    grose rivière narasla reka
    grose plaisanterie groba, surova šala
    gros temps viharno vreme (na morju)
    de gros soucis masculin pluriel hude skrbi
    les gros travaux masculin pluriel surova, glavna dela (pri stavbi)
    yeux masculin pluriel gros de larmes, de sommeil objokane oči, od spanca zabuhle oči
    gros de conséquence težkih posledic
    j'ai le cœur gros težko mi je pri srcu, žalosten sem
    il a les yeux gros na jok mu gre
    avoir un gros nez imeti nos ko kumaro
    en avoir gros sur le cœur imeti mnogo jeze, skrbi itd.
    battre de la grose caisse tolči, razbijati po veliki pavki
    coûter gros drago stati
    devenir gros rediti se
    dire à quelqu'un des groses vérités komu odkrito svoje povedati
    écrire gros pisati z debelimi, velikimi črkami
    être Gros-Jean comme avant nič se ne spametovati
    faire le gros dos hrbet ukriviti (mačka), figuré prsiti se, bahati se, postavljati se
    gagner, parier, risquer gros veliko zaslužiti, staviti, tvegati
    faire les gros yeux preteče gledati
    jouer gros jeu igrati veliko igro, figuré mnogo tvegati
    il y a gros à parier que ... stavim 100 proti l, da ...
  • guerre [gɛr] féminin vojna, vojskovanje; figuré boj, prepir

    guerre aérienne, atomique, civile, sainte zračna, atomska, državljanska, sveta vojna
    guerre froide, des nerfs, totale, éclair, économique hladna, živčna, totalna, bliskovita, gospodarska vojna
    guerre au couteau, à mort, à outrance vojna na nož, do smrti, do zadnjega
    guerre d'épuisement, d'usure vojna do omaganja
    guerre des classes razredni boj
    guerre douanière, fratricide, de partisans carinska, bratomorna, partizanska vojna
    guerre d'extermination vojna do iztrebljenja
    guerre des gaz, sous-marine, de position plinska, podmorniška, pozicijska vojna
    guerre d'indépendance osvobodilna vojna
    guerre des ondes vojna v etru
    guerres pluriel de Religion verske vojne
    armé en guerre oborožen za vojno
    cimetière masculin de guerre vojaško pokopališče
    criminel masculin, conseil masculin, prisonnier masculin de guerre vojni zločinec, svet, ujetnik
    danger masculin, pied masculin de guerre vojna nevarnost, pripravljeljenost
    dommage masculin, sinistre masculin de guerre vojna škoda
    déclaration féminin de la guerre napoved vojne
    entrée féminin en guerre vstop v vojno
    école (supérieure) féminin de guerre (višja) vojna akademija
    emprunt masculin, état masculin de guerre vojno posojilo, stanje
    gens masculin pluriel de guerre vojaki
    foudre masculin de guerre velik, strah zbujajoč vojskovodja
    la (Première, Seconde) Grande Guerre (prva, druga) svetovna vojna
    honneurs masculin pluriel de la guerre častni pogoji pri predaji
    indemnités féminin pluriel de guerre vojna odškodnina
    industrie féminin (du matériel) de guerre vojna industrija
    mutilé masculin de guerre vojni invalid
    théâtre masculin de la bojišče
    profîteur masculin de guerre vojni dobičkar
    ruse féminin, victime féminin de guerre vojna zvijača, žrtev
    bonne guerre fair vojna, borba
    de bonne guerre zakonito uporabljen(o sredstvo)
    de guerre lasse naveličan, sit (vojskovanja, prepiranja, pregovaranja itd.)
    (familier) à la guerre comme à la guerre (figuré) treba je prenašati težave, se zadovoljiti s tem, kar imamo
    petite guerre mala, navidezna vojna, vojaške vaje; otroška igra
    s'en aller en guerre iti v vojno
    déclencher la guerre sprožiti, začeti vojno
    déclarer la guerre napovedati vojno
    entrer en guerre, dans la guerre stopiti v vojno
    la guerre éclate vojna izbruhne
    être en guerre biti v vojni, figuré biti v prepiru (avec quelqu'un s kom)
    faire la guerre à quelqu'un vojskovati se s kom, proti komu, figuré pobijati koga
    faire la guerre aux abus skušati uničiti, pobijati zlorabe
    faire bonne guerre vojskovati se s poštenimi sredstvi
    faire la guerre sur quelque chose vojskovati se zaradi česa
    faire la guerre avec quelqu'un vojskovati se skupaj s kom
    gagner, perdre la guerre dobiti, izgubiti vojno
    partir en guerre contre iti na vojno proti
    traduire en conseil de guerre postaviti pred vojno sodišče
    vivre, être sur le pied de guerre živeti, biti v vojnem stanju, v vojni
    vivre en guerre avec des voisins (figuré) živeti v vojni s sosedi
  • gueule [gœl] féminin gobec, žrelo; usta, (velika, široka) odprtina; vhod; luknja; populaire gobec; figuré, familier videz, zunanjost, oblika, postava

    ta gueule! (populaire) jezik za zobe!
    gueule d'un canon, d'un four žrelo, odprtina pri topu, pri peči
    gueule cassée (populaire) oseba s poškodbo v obrazu (zlasti vojaki iz prve svetovne vojne)
    gueule fraîche (populaire) požeruh
    gueule de raie, d'empeigne (populaire) spaka, obraz, ki kliče po klofuti
    fine gueule (familier) sladkosnedež, gurman
    aller se faire casser la gueule iti v smrtno nevarnost
    il n'a que la gueule (familier) samo gobec ga je
    avoir la gueule de bois imeti suho grlo, imeti »mačka«
    avoir une bonne (sale) gueule (familier) imeti simpatičen (antipatičen) obraz
    se casser la gueule pasti (na obraz)
    casser la gueule à quelqu'un udariti, tepsti koga (po obrazu)
    donner sur la gueule à quelqu'un (populaire) komu usta (gobec) zamašiti, po obrazu ga lopniti
    être fort en gueule, avoir la gueule ouverte (populaire) imeti velik gobec, dolg jezik
    faire une gueule (familier) (na)šobiti se, (na)kremžiti se, obraze delati
    se jeter dans la gueule du loup neprevidno se izpostaviti gotovi nevarnosti
  • guichet [gišɛ] masculin (blagajniško ipd.) okence; blagajna; okence v vratih

    guichet pour télégrammes okence za brzojavke
    guichet d'une cellule okence v vratih ječe
    les guichets du Louvre obokani prehodi, ki vodijo iz dvorišča Louvra
    faire la queue au guichet čakati v vrsti (repu) pri okencu
    heure féminin de la fermeture des guichets čas zapiranja (blagajniških ipd.) okenc
  • guingois, (de) [gɛ̃gwa] adverbe poševno, po strani; figuré čudaški

    posé de guingois poševno postavljen
    avoir l'esprit guingois ne biti pri pravi pameti
  • *haut, e [o, ot] adjectif visok; velik; (z)gornji, visoko ležeč, višji; globok; glasen, jasen; figuré vzvišen, plemenit, imeniten, odličen; ošaben, aroganten; (krivica) vpijoč; segajoč v davnino; adverbe visoko, glasno; masculin višina, vrh, zgornji del, najvišja točka; višji ali gornji del

    la haute (populaire) visoki krogi
    l'arbre a 10 mètres de haut drevo je 10 metrov visoko
    à haute voix glasno
    au haut de na višini (česa)
    au, en haut de zgoraj na, zgoraj v
    de haut od zgoraj, figuré zviška
    de haute lutte s silo, siloma
    de haute mer visokomorski
    de haute tête dvignjene glave
    d'en haut od zgoraj, z neba
    du haut de z vrha
    du haut du balcon z balkona
    du, de haut en bas od zgoraj do spodaj, figuré prezirljivo, zaničljivo
    en haut zgoraj, navzgor, kvišku
    en haut lieu na višjem mestu (= pri osebah na oblasti)
    là-haut tam, tu gori, zgoraj
    sur le haut du jour okoli poldneva
    tout haut čisto glasno
    haut la main brez truda, lahkó, igraje
    haut les mains! roke kvišku!
    haut les bras! na delo
    haut les cœurs! kvišku srca!
    la mer est haute morje je razburkano
    Chambre haute (politique) gornja zbornica
    (chapeau masculin) haut de forme cilinder (klobuk)
    mer féminin haute plima
    ton masculin haut aroganten ton
    ville féminin haute gornje mesto
    ordre masculin d'en haut višji ukaz
    le Très-Haut (religion) Vsemogočni
    haut-allemand, e visokonemški
    haut et court kratkomalo
    haute antiquité féminin davni stari vek
    la Haute Italie gornja Italija
    les hauts et les bas srečni in nesrečni trenutki (v življenju)
    haut commandement masculin višje poveljstvo
    haute conjoncture féminin visoka konjunktura
    haute considération féminin visoko čislanje
    haut en couleurs kričečih barv; svež (polt); zelo rdeč, živ, barvit (slog)
    Haute Cour féminin (de justice) visoko (državno) sodišče
    la Haute Couture vodilne modne hiše
    hautes études féminin pluriel visokošolske študije
    haut fait masculin (d'armes) junaško dejanje
    la haute finance denarna aristokracija
    haut fourneau masculin plavž
    haute futaie féminin visoki gozd
    haute main féminin glavno vodstvo
    haut mal masculin božjast
    la haute mer odprto morje
    haute montagne féminin visoko gorstvo, gorovje
    haute nouveauté féminin zadnja modna novost
    haut le pied nevprežen, neobložen, nenatovorjen
    haute saison féminin glavna sezona, višek sezone
    haute trahison féminin veleizdaja
    haute volée, haute société féminin visoka, boljša družba
    avoir la haute main imeti premoč
    avoir la haute main dans quelque chose imeti glavno besedo pri čem, voditi kaj
    avoir une haute opinion de quelque chose imeti visoko mnenje o čem
    avoir le verbe haut glasno, zapovedovalno govoriti
    avoir de hautes visées visoko stremeti
    être haut de jambes imeti dolge noge
    faire un haut-le-corps planiti kvišku, razburiti se
    gagner le haut zbežati
    jeter, pousser les hauts cris glasno se pritoževati, tóžiti, tarnati
    marcher, porter la tête haute pokonci glavo nositi, figuré ne si imeti kaj očitati
    parler haut glasno govoriti
    penser tout haut glasno misliti
    porter haut la tête visoko nositi glavo
    le prendre de haut avec quelqu'un predrzno, arogantno, zaničljivo ravnati, govoriti s kom
    regarder quelqu'un de haut gledati zviška na koga
    tenir la bride haute brzdati, krotiti
    tenir la dragée haute à quelqu'un pustiti koga dolgo čakati
    tenir en haute estime visoko ceniti
    tenir le haut du pavé biti gospodar po
  • heureux, euse [œrö, z] adjectif srečen; vesel, zadovoljen; posrečen, uspel, ugoden, dober; masculin srečnik

    il est heureux que ... sreča je, da ...
    je suis heureux de votre succès vesel sem vašega uspeha
    j'en suis heureux to me veseli, to mi je drago
    d'heureuse mémoire blagega spomina
    repartie féminin heureuse posrečen, sijajen odgovor
    avoir la main heureuse imeti srečno roko
    il a une heureuse mémoire (on) ima izvrsten spomin
    être heureux (au jeu) imeti srečo (pri igri)
    être né sous une heureuse étoile (figuré) roditi se pod srečno zvezdo
    être plus heureux que sage imeti več sreče kot pameti
    heureux de vous revoir veseli me, da vas spet vidim
  • hiberner [ibɛrne] verbe intransitif, verbe transitif zimo prespati, spati pozimi

    hiberner un malade izzvati pri bolniku znatno znižanje temperature
  • histoire [istwar] féminin zgodovina; zgodba, pripoved; figuré laž, sleparija, pravljica; nevšečnost, sitnost; zadeva

    histoire d'amour ljubezenska zgodba
    histoire ancienne, du moyen âge, moderne, contemporaine zgodovina starega veka, srednjega veka, moderna, sodobna
    histoire de l'art, de la civilisation zgodovina umetnosti, civilizacije
    histoire à dormir debout zelo dolgočasna zgodba
    histoire horrible, humoristique srhljiva zgodba, humoreska
    histoire de la littérature, littéraire slovstvena zgodovina
    histoire naturelle prirodopis
    histoire de rire, de s'amuser vesela, zabavna zgodba
    histoire sainte biblijska zgodba
    histoire universelle, mondiale obča, svetovna zgodovina
    avoir des histoires avec quelqu'un imeti nevšečnosti s kom
    il me cherche une histoire išče prepira z menoj
    être de l'histoire pripadati zgodovini, biti zgodovinski
    faire des histoires delati sitnosti, sitnariti
    il en fait des histoires pour si peu de choses sitnari zaradi takih malenkosti
    faire des histoires à quelqu'un komu polena pod noge metati, delati mu sitnosti
    c'est une histoire que tout cela! vse to je laž, sleparija
    raconter des histoires (figuré) pripovedovati laži, lagati
    que d'histoires! kakšne sitnosti!
    c'est une autre histoire to je nekaj (čisto) drugega
    c'est toute une histoire (familier) to je zelo dolga zgodba
    le plus beau de l'histoire (familier) najlepše, najboljše pri zgodbi (stvari)
    je ne veux pas d'histoires ne maram kakih neprijetnosti, nevšečnosti
    histoire de z (edinim) namenom, da ...
    il est sorti, histoire de fumer une cigarette šel je ven, samo da bi pokadil cigareto
    histoire de rire samo za smeh, samo da se nasmejemo
  • honneur [ɔnœr] masculin čast, čut za čast; ponos, dika; pluriel častne službe, dostojanstvo, častna salva, histoire insignije; najvišje karte

    affaire féminin d'honneur dvoboj
    homme masculin d'honneur mož beseda, človek, ki drži svojo besedo
    dette féminin d'honneur časten dolg
    parole féminin d'honneur častna beseda
    point masculin d'honneur stvar časti
    champ masculin d'honneur bojno polje, polje slave
    tour masculin d'honneur častni krog (po zmagi)
    garde féminin d'honneur, escorte féminin d'honneur častna straža, častno (vojaško) spremstvo
    Légion féminin d'honneur Častna legija
    dame féminin d'honneur dvorna dama
    hôte masculin d'honneur časten gost
    membre masculin d'honneur časten član
    garçon, demoiselle d'honneur drug, družica (pri poroki)
    honneurs pluriel funèbres, honneurs suprêmes izkazovanje poslednjih časti (pri pogrebu)
    avoir tous les honneurs à cœur imeti vse visoke srčne karte
    donner une réception en l'honneur de quelqu'un prirediti sprejem v čast komu
    être en honneur biti v časti, biti zelo cenjen
    faites-moi l'honneur de venir me voir počastite me s svojim obiskom
    faire les honneurs d'une maison goste sprejemati na domu
    faire honneur à sa signature, à ses engagements, à sa parole izpolniti svoje obveznosti
    faire honneur à une lettre de change plačati menico
    faire honneur à quelqu'un čast komu delati
    faire à quelqu'un l'honneur de ... komu izkazati čast s tem, da ...
    faire honneur à un repas jesti s tekom
    se faire honneur, se donner l'honneur de quelque chose prilaščati si kaj, hvaliti se s čim
    jurer sur son honneur prisegati pri svoji časti
    reudre honneurs à quelqu'un izkazati čast(i) komu
    se rendre avec les honneurs de la guerre vdati se s častnimi pogoji
    mettre son honneur à zastaviti svojo čast za, da ...
    piquer quelqu'un d'honneur apelirati na čast kake osebe
    se piquer d'honneur à v čast si vzeti, da ...
    en l'honneur de v čast, populaire zaradi
    en l'honneur de quel saint? čemu? komu v čast?
    pourl'honneur (le) za čast, brezplačno, zastonj
    (en tout bien et) en tout honneur pošteno
    sauf votre honneur z dovoljenjem, če dovolite
    assurer sur l'honneur zatrjevati pri svoji časti
    j'ai l'honneur de vous présenter ... imam čast, da vam predstavim ...
    à tout seigneur, tout honneur, honneur au mérite čast, komur čast
  • *honnir [ɔnir] verbe transitif (o)sramotiti, zasramovati

    être honni de quelqu'un biti osovražen, preziran
    honni soit qui mal y pense sram ga bodi, ki pri tem kaj slabega misli