Franja

Zadetki iskanja

  • distinguer [distɛ̃ge] verbe transitif razločevati, razlikovati; karakterizirati; spoznati, jasno videti; odlikovati; da(ja)ti prednost (quelqu'un komu)

    se distinguer razlikovati se (de od); odlikovati se; postati razločen, jasen
    les jumeaux sont difficiles à distinguer dvojčke je težko razlikovati
    je ne distingue pas le seigle du blé ne ločim rži od pšenice
    distinguer une maison à l'horizon razločiti, spoznati, jasno videti hišo na obzorju
    sa démarche le distingue immédiatement takoj ga je lahko spoznati po njegovi hoji
    se distinguer par son savoir odlikovati se po svojem znanju
  • distribuer [-büe] verbe transitif (raz)deliti, razdeljevati, porazdeliti; razvrstiti; širiti; dodeliti (delo); distribuirati

    distribuer des cartes aux joueurs razdeliti karte igralcem
    distribuer des vivres à la population razdeliti živila prebivalstvu
    distribuer des tracts dans les rues deliti, širiti letake na ulici
    distribuer des prix razdeliti nagrade
    distribuer son travail, sa tâche à chacun dodeliti vsakomur njegovo delo, njegovo nalogo
    distribuer les caractères (typographie) porazdeliti črke po predalčkih (po uporabi)
    le réseau électrique distribue le courant električno omrežje razdeljuje, pošilja (električni) tok
  • diurne [diürn] adjectif dneven

    travaux masculin pluriel diurnes dnevna (nenočna) dela
    (les papillons) diurnes dnevni metulji
  • diversifier [divɛrsifje] verbe transitif menjavati; prinesti spremembo (quelque chose v kaj), spreminjati, variírati

    diversifier les méthodes de travail spreminjati delovne metode
  • diviser [-ze] verbe transitif (raz)deliti (en v); razdvajati, ločiti; mathématiques deliti

    se diviser deliti se; (raz)cepiti se; razpasti (en v)
    diviser une somme en plusieurs parts razdeliti vsoto na večdelov
    diviser une tâche entre plusieurs ouvriers razdeliti delo med več delavcev
    la route se divise cesta se razcepi
    leurs opinions les divisent njihova naziranja, mnenja jih razdvajajo
    diviser pour régner (proverbe) deli in vladaj! divide et impera!
  • divisible [-zibl] adjectif deljiv

    les nombres pairs sont divisibles par deux parna števila so deljiva z dve
  • doctrinaire [-nɛr] adjectif doktrinaren; masculin doktrinar

    les doctrinaires du parti doktrinarji, teoretiki stranke
  • doigt [dwa] masculin prst; zoologie krempelj; technique vzvod, kljuka, klin

    doigt de pied prst na nogi
    un doigt de malce, nekoliko (de vin vina)
    faire un doigt de cour à une femme malo podvoriti ženski
    à deux doigts de čisto blizu pri, ob; neposredno pred
    à lèche-doigts varčno, zelo malo
    du bout du doigt s prstnimi konicami, oprezno, previdno
    sur le bout du doigt (figuré) temeljito, iz mezinca
    avoir mal au bout du doigt imeti majhne (namišljene) bolečine
    avoir de l'esprit jusqu'au bout des doigts biti zelo duhovit
    elle a des doigts de fée ona je zelo spretna
    avoir des yeux au bout des doigts (figuré) slišati travo rasti; biti zelo spreten
    ça ne vous brûlera pas les doigts to ne bo tako hudo
    on peut les compter sur les doigts (de la main) na prste jih lahko prešteješ (tako malo jih je)
    les doigts me démangent roka me srbi, mika me (da bi udaril ipd)
    donner sur les doigts à quelqu'un okrcati; posvariti koga
    mon petit doigt me l'a dit zvedel sem to, a kako, to ostane (zate) skrivnost
    s'entendre comme les deux doigts de la main izvrstno se razumeti
    étre (comme) les (deux) doigts de la main biti eno srce in ena duša, biti v tesnih prijateljskih stikih
    ne faire œuvre de ses dix doigts s prsti ne migniti, biti pasiven
    glisser, filer entre les doigts de quelqu'un izmuzniti se komu (iz roke), uiti mu
    mettre son doigt, sa main au feu (figuré) položiti svojo roko v ogenj
    y mettre les quatre doigts et le pouce s polno roko, pohlepno zgrabiti
    se mettre, se fourrer le doigt dans l'œil (figuré) urezati se, ušteti se; sam sebi škoditi, zelo se (z)motiti
    mettre le doigt sur la plaie (figuré) prav uganiti; jasno predočiti
    mettre le doigt dans l'engrenage (figuré) prste si opeči
    montrer du, au, avec le, du bout du doigt s prstom (po)kazati (quelqu'un na koga)
    se mordre les doigts, mordre ses doigts biti zelo nestrpen; figuré obžalovati, kesati se (de quelque chose česa)
    obéir, marcher, filer au doigt et à l'œil na besedo natančno ubogati
    ne pas remuer, lever le petit doigt, ne pas bouger un doigt pour z mezincem ne migniti za
    savoir, connaître quelque chose sur le bout du doigt iz mezinca, temeljito kaj (po)znati
    taper sur tes doigts de quelqu'un grajati, opomniti, kaznovati koga
    toucher au doigt, du doigt; toucher, voir au doigt et à l'œil jasno videti, jasno spoznati
    ne pas toucher du bout du doigt (niti s prstom) se ne dotakniti
    entre l'arbre et l'écorce, il ne faut pas mettre le doigt (proverbe) ne vtikajmo se v družinske zadeve!
  • dolomie, -omite [dɔlɔmi, t] féminin, minéralogie, mines dolomit

    les Dolomites Dolomiti
  • domaine [dɔmɛn] masculin (državno) posestvo, zemljišče; figuré področje, območje, torišče, stroka, domena; pristojnost, kompetenca

    dans tous les domaines na vseh področjih; v vsakem pogledu
    Domaine (de l'Etat) državna posest
    domaine aérien zračni prostor
    domaine immobilier nepremičnina
    domaine public splošna last(nina) (ceste, vodotoki itd)
    l'art moderne est son domaine moderna umetnost je njegovo področje (stroka)
    cette question n'est pas de mon domaine to vprašanje (ta problem) ne spada v moje področje, v mojo pristojnost (kompetenco)
    tomber dans le domaine public postati splošna lastnina (o literarnih delih)
  • domestiquer [-ke] verbe transitif udomačiti; ukrotiti (un animal žival)

    domestiquer le vent, les marées izkoriščati veter, plimovanje
  • dommage [dɔmaž] masculin škoda, kvar; izguba; poškodba

    dommage matériel gmotna škoda
    dommages (matériels) de guerre vojna (gmotna) škoda
    dommages-intérêts masculin pluriel odškodnina
    dommages pluriel d'occupation okupacijska škoda
    dommage pécuniaire denarna, premoženjska škoda
    dommages et intérêts povrnitev škode z obrestmi
    indemnité de dommages de guerre vojna odškodnina
    quel dommage! kaka škoda!
    (c'est) dommage que vous ne puissiez les attendre škoda, da jih ne morete počakati
    causer, être responsable du dommage povzročiti, biti odgovoren za škodo
    éprouver, subir, supporter du, le dommage trpeti škodo
    demander, obtenir des dommages-intérêts zahtevati, dobiti odškodnino
    intenter une action en dommages-intérêts tožiti za odškodnino
    dommage rend sage (proverbe) prizadejana škoda človeka izpametuje
    régler, réparer les dommages poravnati škodo
    constatation féminin des dommages ugotovitev škode
  • dompter [dɔ̃te] verbe transitif ukrotiti (tudi figuré); pokoriti, podvreči; obvladati; premagati

    dompter des rebelles pokoriti upornike
    dompter ses passions obvladati svoje strasti
    dompter les forces de la nature ukrotiti naravne sile
    se dompter krotiti se, obvladati se
  • don [dɔ̃] masculin dar, talent, sposobnost; darilo, podaritev, poklonitev

    don de la parole pour les langues dar za jezike
    le don de soi popolna predanost, žrtvovanje (sebe)
    combler quelqu'un de ses dons obsuti koga s svojimi darili
    faire don de quelque chose à quelqu'un komu kaj podariti
    faire don de quelque chose razdajati, podariti kaj
    il a le don de m'agacer (ironično) on ima dar, da mi nagaja, da mi gre na živce
  • donner [dɔne] verbe transitif da(ja)ti, podariti; razdeliti; izdati (ukaz); navesti (vzrok); prepustiti; podeliti (naslov); prinesti (sadove, dokaze); priskrbeti; povzročiti; izročiti, prenesti; zaupati; posvetiti, žrtvovati; sporočiti, od sebe dati, na dan prinesti; izraziti (mnenje); théâtre predvajati; prirediti; pripisati, prisoditi; predpisati, diktirati; (po)kazati; imeti (predavanje); izdati (knjigo); populaire izdati (quelqu'un koga); verbe intransitif donašati, biti donosen; zaleteti se (contre proti, v), zadeti, zapeljati (dans, à v, na); verjeti (dans quelque chose čemu); gnojiti se; naleteti (à na), zadeti, trčiti (sur na); planiti (sur na); gledati na, biti obrnjen proti (okno, soba); (za)lajati (pes); automobilisme spustiti se v tek; sijati (sonce); padati (senca)

    se donner vda(ja)ti se; posvetiti se; théâtre biti predvajan, predvajati se; pripisovati si, dajati si, izdajati se (pour za)
    les fenêtres donnent sur la rue okna so obrnjena, gledajo na ulico
    cet arbre a bien donné cette année to drevo je letos dobro obrodilo
    il n'est pas donné à tout le monde de faire un tel voyage ni dano vsem, da bi napravili tako potovanje
    quel âge me donnez-vous? za koliko starega me cenite, me imate?
    je vous le donne en dix, cent, mille (à deviner) stavim 10, 100, 1000 proti eni, da tega ne uganete
    donner l'alarme alarmirati; poklicati k orožju, dati znamenje za pripravljenost; opozoriti
    donner l'assaut napasti, jurišati
    donner atteinte à quelqu'un škodovati komu
    donner audience à quelqu'un poslušati koga
    donner avis (commerce) avizirati (de o)
    donner une bataille biti bitko, spustiti se v bitko
    la donner belle à quelqu'un natvesti komu kaj
    donner du bénéfice dajati, prinašati dobiček
    donner le bonjour voščiti dober dan
    donner des bornes à quelque chose postaviti čemu meje
    donner au but zadeti v cilj
    donner la chasse à quelqu'un, quelque chose loviti, goniti koga, kaj
    la donner chaude à quelqu'un komu strah v kosti pognati; prestrašiti koga
    donner une chose pour certaine, pour vraie zatrjevati, da je stvar zanesljiva, resnična
    donner congé à quelqu'un odpovedati komu, odsloviti koga
    on le donne pour coupable imajo ga za krivega
    donner son consentement privoliti, soglašati
    en donner de toutes les couleurs pripovedovati roparske zgodbe
    donner un coup zadati udarec, udariti
    donner un coup d'épaule à pomagati komu
    donner un coup de téléphone à quelqu'un poklicati koga po telefonu, telefonirati komu
    donner libre cours pustiti prosto pot, ne zadrževati
    donner de cul et de tête (familier) vpreči se v kaj, pošteno se lotiti, poprijeti; (figuré) pljuniti v roke
    donner décharge à quelqu'un razbremeniti koga
    donner dedans (figuré) pasti v kaj, nasesti, doživeti razočaranje
    je me demande ce que ça va donner sprašujem se, kaj bo iz tega
    donner du (traître) à quelqu'un koga (izdajalca) imenovati
    donner un effet rétroactif à quelque chose dati čemu retroaktivno veljavo
    donner de l'effroi prestrašiti
    donner à entendre dati razumeti, dati komu sklepati
    donner de l'espoir dajati upanje
    donner en gage zastaviti
    donner des gages de quelque chose jamčiti, biti porok za kaj
    en donner (d'une), à garder, donner une baie à quelqu'un natvesti (jo) komu, nalagáti, potegniti koga
    donner au hasard prepustiti slučaju
    donner son heure določiti čas
    pourriez-vous me donner l'heure? bi mi lahko povedali, koliko je ura?
    donner de l'humeur à quelqu'un spraviti koga v slabo voljo, vznejevoljiti, ozlovoljiti koga
    donner de l'inquiétude à quelqu'un vznemirjati koga
    donner de la joie (raz)veseliti
    donner jour à quelqu'un pomagati komu k uspehu
    donner jour à un enfant dati življenje otroku, roditi otroka
    donner ses huit jours odpovedati (službo, stanovanje)
    donner un jour à quelqu'un določiti komu dan
    donner lecture de quelque chose prebrati kaj
    donner lieu à quelque chose povod dati za kaj, povzročiti kaj
    en donner du long et du large, tout du long de l'aune à quelqu'un pretepsti, premikastiti koga; osmešiti; obrekovati koga
    donner la main podati roko, podpirati (à quelqu'un koga)
    donner du mal, du fil à retordre delati preglavice
    donner (une maladie) à quelqu'un okužiti koga (z boleznijo)
    donner en mariage dati za ženo
    donner dans le moderne imeti okus, veselje za moderno
    donner tout au monde pour dati vse, svoje zadnje za
    donner la mort à quelqu'un ubiti, usmrtiti koga; veliko bolečino komu povzročiti
    donner naissance (figuré) poklicati v življenje (à quelque chose kaj), povzročiti
    donner sur les nerfs iti na živce
    ne pas donner une obole de (figuré) počene pare ne dati za
    donner dans l'œil, dans la vue (figuré, familier) v oči zbosti ali pasti
    donner un œuf pour un bœuf z majhnim darilom skušati dobiti večje darilo
    donner sa parole trdno obljubiti, dati svojo besedo
    donner passage, libre cours à quelque chose pustiti prosto pot čemu
    donner de la peine à quelqu'un povzročati komu trud
    donner à penser, à songer, à réfléchir dati misliti
    donner dans le piège, dans le panneau ujeti se v past
    donner en plein, à fond dans quelque chose strastno, vneto se predajati čemu
    donner une poignée de main à quelqu'un stisniti komu roko
    donner prise à quelque chose izpostaviti se čemu, biti ranljiv v
    rien ne donne à la critique nič se ne izpostavlja kritiki
    donner raison, tort à quelqu'un prav, neprav komu dati
    donner rendez-vous à quelqu'un določiti sestanek s kom, naročiti koga
    donner de bons résultats dati dobre rezultate, obnesti se
    donner son reste à quelqu'un (familier) zadati milostni udarec, uničiti, ugonobiti koga
    donner le sein à l'enfant dojiti otroka
    donner un siège ponuditi stol
    donner de la tête contre les murs zaleteti se z glavo v zid
    donner tête baissée (ali: basse) dans (figuré) planiti, zagnati se v
    je donne ma tête à couper glavo si dam odsekati
    je ne sais où donner de la tête ne vem, kje se me glava drži
    donner la torture à quelqu'un dati koga na natezalnico, mučiti ga
    donner dans la vue sijati v obraz, bleščati
    le voleur a donné ses complices (populaire) tat je izdal sokrivce (à la police policiji)
    donner un mauvais tour à quelqu'un ošteti, ozmerjati koga
    donner à tout vse (mogoče) začeti
    donner la vie, le jour à un enfant roditi otroka
    s'en donner zelo se zabavati
    se donner des airs, de grands airs (zelo) se postavljati, delati se imenitnega
    se donner le bras iti z roko v roki, pod roko se držati
    se donner une entorse izviniti si nogo
    se donner une indigestion pokvariti si želodec
    se donner du mal truditi se, napenjati se, mučiti se
    se donner la mort vzeti si življenje
    se donner le mot dogovoriti se
    se donner pour un progressiste delati se naprednjaka
    se donner de la peine da(ja)ti si truda
    se donner pour un médecin izdajati se za zdravnika
    se donner en spectacle razkazovati se
    se donner une vie agréable, du bon temps privoščiti si lepo življenje
    donner et retenir ne vaut (proverbe) podarjeno je podarjeno
    donner, c'est donner; reprendre, c'est voler (proverbe) podariti je podariti; vzeti nazaj pa je isto kot ukrasti
  • doré, e [dɔre] adjectif pozlačen; zlato rumeno (za)pečen; figuré sijajen; laskav, zapeljiv; masculin pozlatnina; familier srečko, srečen človek

    langue féminin dorée spreten jezik, spreten govornik
    jeunesse féminin dorée zlata mladina (= mladina bogate buržoazije v francoski revoluciji); bogata, brezdelna, elegantna mladina
    les blousons dorés mladi prestopniki zlate mladine (v črnih usnjenih suknjičih)
    veine féminin dorée pesniška žilica
    bonne renommée vaut mieux que ceinture dorée (proverbe) dober glas je več vreden kot zlat pas
    faisan masculin doré zlati fazan
    doré sur tranche z zlato obrezo (knjiga)
    rêve masculin doré zlate, čudovite sanje
  • dormir* [dɔrmir] verbe intransitif spati; figuré počivati; mirovati; stati (stojim); zaspati (sur quelque chose pri čem); biti ohlapno povešen (jadro)

    laisser dormir pustiti spati, pustiti pri miru, ne se dotakniti
    ne pas dormir de quelque chose ne moči spati zaradi česa
    dormir à bâtons rompus spati s prekinitvami
    dormir debout biti zelo zaspan
    histoire féminin à dormir debout skrajno dolgočasna, neverjetna zgodba
    dormir à la belle étoile spati pod milim nebom, na prostem
    dormir comme un loir, une marmolte, une souche spati ko polh, kot ubit, ko klada
    ne dormir que d'un œil (figuré) čuvati se, paziti se
    dormir du dernier sommeil spati večno spanje
    dormir sur une oreille, les yeux ouverts slabo spati, imeti rahlo spanje
    dormir à poings férmés spati kot ubit
    dormir sur les deux oreilles mirno, varno spati, biti pomirjen
    dormir du sommeil du juste spati spanje pravičnega
    dormir d'un profond sommeil, profondément globoko, trdno spati
    dormir sur son travail počasi, brez vneme, zaspano opravljati svoje delo; spati pri delu
    ne réveillez pas le chat qui dort (figuré) ne pogrevajte starih stvari
    la fortune vient en dormant sreča pride k tistemu, ki ne stori ničesar, da bi jo dobil
    qui dort dîne spanje prežene lakoto
    il n'est pire eau que l'eau qui dort (proverbe) tihe vode globoko derejo
  • dossier [dɔsje] masculin naslonilo; zadnja stena; automobilisme zadnji sedež; dosjé, mapa ali sveženj uradnih spisov; kazenski register

    dossier classeur masculin zbirna mapa za akte
    les pièces du dossier akti
    dossier-lit masculin opora za hrbet
    dossier rabattable prestavljivo naslonilo za hrbet
    dossier personnel osebni akti
  • double [dublə] adjectif dvojen; dvakraten; posebno čvrst; figuré dvojezičen, lažniv, hinavski; masculin dvojnost, dvakratnost; dvojnik, duplikat; dubleta; dvojnik (oseba); théâtre namestnik; (tenis) igra v dvoje, dúbel; marine dvojka

    double masculin dames, messieurs, mixte (tenis) ženski, moški, mešani dúbel
    double emploi masculin, (commerce) dvojno navajanje, nepotrebno ponavljanje
    double fenêtre féminin dvojno okno
    double menton masculin dvojna brada, podbradek
    double masculin d'une personne dvojnik kake osebe
    double sens masculin dvojen pomen
    doubles masculin pluriel de timbres dublete znamk
    double-toit masculin nastreha (pri šotoru)
    à double face (obleka), ki se nosi na obe strani
    à double entente, à double sens dvoumen
    à double traction z dvema lokomotivama (električno vleko)
    en double v dvojniku
    au double dvojno (plačati)
    fait en double napisano v dvojniku
    agent masculin double tajni agent, ki služi hkrati dvema nasprotnima si državama
    étoffe féminin double face dvostransko blago
    fleur féminin double polnocvetna cvetlica
    lettre féminin double podvojena črka
    homme masculin à double face hinavec, licemerec
    partie féminin double dvojno knjigovodstvo
    prise féminin double (él) dvojno stikalo
    voiture féminin à double commande avto za pouk v šofiranju
    avoir en double imeti v dvojniku
    faire double coup (figuré) ubiti dve muhi z enim udarcem
    faire double emploi biti odveč
    fermer la porte à double tour dvojno zakleniti vrata
    gagner le double zaslužiti dvakrat več
    jouer un double jeu (figuré) igrati dvolično igro
    mener une double vie živeti dvojno življenje
    mettre en double enkrat na dvoje preganiti
    mettre le double de temps porabiti dvakrat toliko časa
    mettre les bouchées doubles (familier) zelo hitro jesti; mnogo hitreje delati
    se mettre en double da(ja)ti si mnogo truda
    parier double contre simple staviti 2: 1
    payer double plačati dvojno, dvakrat toliko
    voir double videti dvojno
  • doué, e [due] adjectif nadarjen, obdarjen

    enfant masculin très doué zelo nadarjen otrok
    doué pour les mathématiques nadarjen za matematiko
    il est doué d'une bonne mémoire ima dober spomin