Franja

Zadetki iskanja

  • oreille [ɔrɛj] féminin uho; sluh, posluh; pazljivost; roč, locenj; jezik (pri čevlju); plužna deska

    d'oreille po posluhu
    jusqu'aux oreilles do ušes
    par-dessus les oreilles (figuré) čez glavo
    oreille externe, interne, moyen zunanje, notranje, srednje uho
    oreille d'ours (botanique) trobentica, jeglič
    oreille-de-souris (botanique) spominčica
    les murs ont des oreilles zidovi imajo ušesa, povsod so špijoni
    en avoir par-dessus les oreilles biti sit, naveličan česa
    avoir l'oreille basse biti ponižen
    avoir l'oreille dure biti naglušen
    avoir de l'oreille imeti (dober) posluh
    avoir l'oreille fine dobro slišati
    avoir les oreilles (re)battues (de) imeti polna ušesa (česa)
    arriver aux oreilles de quelqu'un priti komu na ušesa
    en avoir sur l'oreille (figuré) na vratu imeti
    avoir l'oreille de quelqu'un naleteti pri kom na odprta ušesa, uživati njegovo naklonjenost
    baisser l'oreille, porter bas l'oreille, avoir l'oreille basse (figuré) povešati ušesa
    avoir la puce à l'oreille biti nezaupljiv, ne zaupati, čuvati se
    n'en pas croire ses oreilles svojim ušesom ne verjeti
    dire quelque chose à l'oreille de quelqu'un komu kaj na uho povedati
    dire quelque chose à quelqu'un dans le creux, dans le tuyau de l'oreille komu kaj strogo zaupno povedati
    dire deux mots à l'oreille de quelqu'un prigovarjati komu, svariti koga
    donner sur les oreilles à quelqu'un prisoliti komu zaušnico
    dormir sur les deux oreilles trdno spati; počivati v popolni varnosti
    dresser, tendre l'oreille (figuré) napeti ušesa, pazljivo poslušati
    échauffer les oreilles de quelqu'un podkuriti komu
    écouter de toutes ses oreilles, être tout oreilles napeto poslušati
    n'écouter que d'une oreille le z enim ušesom poslušati
    entrer par une oreille et sortir par l'autre iti pri enem ušesu noter, pri drugem pa ven
    être dur d'oreille biti naglušen
    faire la sourde oreille, se boucher les oreilles gluhega se delati, ne hoteti slišati
    fermer l'oreille à quelque chose ne hoteti nič vedeti o čem
    frotter les oreilles à quelqu'un (figuré) ošteti koga
    gager ses oreilles staviti svojo glavo
    se gratter l'oreille (v zadregi) praskati se za ušesom
    laisser ses oreilles (figuré) žrtvovati nekaj (proti svoji volji)
    laisser passer, montrer le bout de l'oreille izdati se, pokazati svojo pravo naravo
    marcher l'oreille basse biti osramočen
    mettre la puce à l'oreille de quelqu'un (figuré) opozoriti, posvariti koga
    ouvrir, prêter l'oreille poslušati, prisluhniti
    recevoir sur les oreilles dobiti eno okoli ušes
    rougir jusqu'aux oreilles do ušes zardeti
    souffler quelque chose à l'oreille de quelqu'un komu kaj prišepetati
    tirer les oreilles à quelqu'un pokarati koga
    tirer par l'oreille (familier) za ušesa povleči
    se faire tirer l'oreille pustiti se prositi
    venir aux oreilles de quelqu'un priti komu na ušesa
    ce n'est pas tombé dans l'oreille d'un sourd to si je (on) dobro zapomnil, teh besed ne bo pozabil
  • organe [ɔrgan] masculin organ; orodje, sredstvo; glas; glasilo

    organe de sens čutilo
    par l'organe de s posredovanjem
    organes de commande (technique) naprave za upravljanje
    organes génitaux spolovila
    organe officiel du gouvernement vladni uradni list
    avoir un bel organe imeti lep glas
  • ouïe [wi] féminin sluh

    à perte d'ouïe na slišaju
    avoir l'ouïe fine dobro slišati, imeti dober sluh
    je suis tout ouïe pazljivo vas poslušam
  • ouvert, e [uvɛr, t] adjectif odprt, prost, dostopen; odkritosrčen

    tout grand ouvert na stežaj odprt
    à bras ouverts (figuré) z odprtimi rokami
    à bureau, guichet ouvert (commerce) proti predložitvi
    à circuit ouvert (él) brez toka
    à cœur ouvert odkrito(srčno)
    à livre ouvert (musique) brez priprave (igrati)
    compétition féminin très ouverte (sport) tekma z negotovim izidom
    tenir table ouverte biti gostoljuben
    appétit masculin ouvert dober tek, apetit
    crédit masculin ouvert odprt kredit
    esprit masculin ouvert bistra glava
    lettre féminin ouverte odprto pismo (v časopisu)
    port masculin ouvert svobodno pristanišče
    ville féminin ouverte (militaire) odprto mesto
    ouvert toute l'année odprto vse leto
    avoir l'œil ouvert, l'oreille ouverte imeti odprte oči, odprta ušesa
  • pain [pɛ̃] masculin kruh (tudi figuré), štruca; kolač; hlebec (sira), kos (mila); preživljanje; populaire zaušnica, klofuta

    au pain et à l'eau ob kruhu in vodi
    arbre masculin à pain krušno drevo
    pour une bouchée de pain za smešno (nizko) ceno
    long comme un jour sans pain zelo dolg, brez konca in kraja
    petit pain (au lait) (mlečna) žemlja
    pain des anges, céleste (religion) hostija
    pain bénit blagoslovljen kruh, figuré zasluženo plačilo
    pain de beurre štruca masla
    pain azyme opresni kruh (pri Judih)
    pain bis mešan, otrobov kruh
    pain blanc bel kruh
    pain de boulanger pekovski kruh
    pain à cacheter prilepka, oblat (za pisma)
    pain chapelé hrustav kruh
    pain complet kruh iz grobe moke in otrobov
    pain d'épice medenjak
    pain frais svež kruh
    pain de fromage hleb sira
    pain grillé pražen, popečen kruh, toast
    pain long dolga štruca kruha
    pain de ménage, de cuisson domač, kmečki kruh
    pain de mie kruh s tanko skorjo
    pain mollet, à la reine mlečni kruh
    pain de munition vojaški kruh, komis
    pain noir črn, ajdov kruh
    pain perdu rezine starega kruha, pomočene v jajce in mleko, ocvrte in osladkane
    pain rassis, dur star kruh
    pain de régime dietičen kruh
    pain de rive, riche, de fantaisie z rumenjakom prevlečen fin, bel kruh
    pain sec kruh brez dodatka
    pain de savon kos mila
    pain de seigle ržen kruh
    pain de sucre čok sladkorja
    pain de trouille oljne tropine
    pain viennois bel mlečen kruh
    avoir son pain cuit imeti svoj kruh, biti preskrbljen
    avoir du pain sur la planche imeti mnogo dela
    coller un pain à quelqu'un (populaire) prisoliti komu zaušnico
    demander, mendier son pain živeti od miloščine
    gagner son pain quotidien služiti si svoj vsakdanji kruh
    gagner son pain a la sueur de son front služiti si kruh v potu svojega obraza
    manger son pain blanc le premier (figuré) imeti srečen začetek, uživati ugodni sedanji trenutek, kar pa ne bo trajalo
    ôter, retirer le pain de la bouche de quelqu'un komu odtrgati kruh od ust
    s'ôter le pain de la bouche odtrgavati si (kruh) od ust
    faire passer, perdre le goût du pain à quelqu'un spraviti koga na drugi svet
    promettre plus de beurre que de pain na moč lagati
    se vendre comme des petits pains iti, prodajati se ko tople žemlje
  • palais2 [palɛ] masculin, anatomie nebo (v ustih); figuré okus

    palais artificiel umetno nebo
    avoir le palais fin imeti dober okus
    ce mets flatte le palais ta jed prija okusu
  • panache [panaš] masculin perjanica; čop na ptičji glavi; familier, figuré krasota, sijaj, blesteč nastop

    panache de fumée oblak dima
    aimer le panache imeti rad parade, vojaško slavo
    avoir du panache imeti ponosno hojo, držo; paradirati
    faire un panache (jezdec, kolesar, avto) prekucniti se
  • panne2 [pan] féminin, automobilisme okvara, defekt; motnja (v delovanju); théâtre nepomembna vloga

    panne de courant, d'électricité prekinitev električnega toka
    panne d'essence, sèche zmanjkanje bencina
    panne de moteur motnja v motorju
    avoir une panne imeti okvaro, defekt
    être en panne de quelque chose biti brez česa (trenutno)
    être dans la panne (populaire) biti v stiski
    ne jouer que des pannes (théâtre) igrati le nepomembne vloge
    mettre en panne (marine) obrniti ladjo proti vetru
    réparer une panne popraviti okvaro
    rester en panne (automobilisme) imeti okvaro; figuré obtičati
    tomber en panne imeti defekt; pokvariti se
  • papier [papje] masculin papir; pisanje; (časopisni) članek; pluriel (= papiers d'identité) osebni dokumenti; pluriel časopisi, časniki

    sur papier na papirju, v teoriji, teoretično
    à grand (petit) papier (knjiga) s širokim (ozkim) robom
    papiers pluriel d'affaires, de commerce poslovni, trgovski papirji
    papier d'aluminium srebrni papir (p.)
    papier autographique voščena matrica
    papier blanc bel, nečrtan p.
    papiers de bord ladijski papirji (dokumenti)
    papier brouillon konceptni p.
    papier buvard, brouillard pivnik
    papier calandré satinirani p.
    papier carbone kopirni, karbonski p.
    papier de chiffons zelo dober papir iz cunj
    papier à cigarettes cigaretni p.
    papier crêpé krep p.
    papier à dessin risalni p.
    papier écolier, à écrire pisalni p.
    papier écu, ministre pisarniški p.
    papier d'emballage zavojni p.
    papier émeri smirkov p.
    papier d'étain staniolni papir
    papiers de famille družinski papirji (dokumenti)
    papier hygiénique, (familier) papier de cabinets, (vulgairement) papier cul toaletni p.
    papier d'impression tiskarski p.
    papier indien, biblique biblijski (tanek) p.
    papier à journaux, journal časopisni, rotacijski p.
    papier kraft zelo močan zavijalni p.
    papier à lettres pisemski p.
    papier libre, ordinaire nekolkovan p.
    papier-linge masculin papirnata servieta
    papier mâché papirjevina
    papier (à) machine p. za pisalni stroj, za tipkanje
    papier-monnaie masculin papirnati denar
    papier à mouches muholovni papir
    papier (à) musique notni p.
    papier peint, de tapisserie, papier-tenture masculin tapetni papir, tapeta
    papier pelure papir za kopije, za letalsko pošto
    papiers publics časopisi
    papier quadrillé kariran p.
    papier réglé, rayé črtan p.
    papier sensible (photo) za svetlobo občutljiv p.
    papier sulfurisé, parchemin maščobni, pergamentni p.
    papier timbré kolkovani p.
    papier de tournesol lakmusov p.
    papiers valeurs masculin pluriel vrednostni papirji
    papier végétal, gélatine, translucide, à calquer prosojen, prerisovalen p.
    papier vélin, de soie zelo lahek, pergamenten, svilen p.
    papier de verre, vérré raskavec
    papier volant posamezen, nesešit list (papirja)
    cours masculin papier dopisni tečaj
    mouchoir masculin en papier papirnat robec
    vieux papier makulatura, star papir
    avoir de faux papiers imeti ponarejene dokumente
    être dans les petits papiers, être bien (mal) dans les papiers de quelqu'un biti pri kom dobro (slabo) zapisan
    c'est très beau sur le papier, mais c'est irréalisable to je prav lepo na papirju, toda ni uresničljivo
    être (écrit) sur les papiers de quelqu'un imeti dolg(ove) pri kom
    envoyer un papier au journal poslati članek (za objavo) časopisu
    jeter, mettre, coucher sur le papier vreči, napisati na papir
    mettre en papier (commerce) zaviti v papir
    perdre ses papiers izgubiti svoje osebne dokumente
    rayez, ôtez cela de vos papiers s tem ne morete računati
    le papier souffre tout (proverbe) papir prenese vse
  • papillote [-pijɔt] féminin zavit bonbon; kos papirja (navijač), okrog katerega se navijejo lasje, da se kodrajo; vieilli bleščica na obleki

    côtelettes féminin pluriel en papillotes v mastnem papirju pečeni kotleti
    être en papillotes imeti navijače v laseh
    n'être bon qu'à faire des papillotes (knjiga) biti dober le za v koš
    tu peux en faire des papillotes (figuré) to ni nič vredno
  • paralysie [-lizi] féminin, médecine ohromelost, paraliza; figuré ohromitev, nemoč

    paralysie (spinale) infantile otroška ohromelost hrbtnega mozga
    être frappé de paralysie imeti paralizo
  • pareil, le [parɛj] adjectif enak; podoben, sličen; ustrezen; takšen; masculin, féminin vrstnik, -ica

    à pareil jour istega dne
    à pareille heure ob isti uri
    à une heure pareille! tako pozno!
    en cas pareil v tak(šn)em primeru
    sans pareil brez enakega, brez para
    mon pareil meni enak
    vous et vos pareils vi in ljudje vaše vrste
    ne pas avoir son pareil, sa pareille ne imeti sebi enakega, enake
    toutes choses pareilles v istih, enakih okolnostih
    c'est toujours du pareil au même to je vedno ista stvar, vedno pridemo na isto
    rendre à quelqu'un la pareille vrniti komu milo za drago
  • parenthèse [parɑ̃tɛz] féminin, grammaire vrinjen, vmesen stavek; beseda v oklepaju; (okrogli) oklepaj

    entre parenthèses v oklepaju
    par parenthèse, entre parenthèses mimogrede povedano
    avoir les fambes en parenthèses imeti krive, usločene noge
    mettre entre parenthèses postaviti med oklepaje
    fermer, ouvrir la parenthèse zapreti, odpreti oklepaj
  • paroisse [parwas] féminin župnija, fara; župna cerkev

    n'être pas de la paroisse biti tuj, biti od drugod; figuré imeti druga(čna) naziranja
  • parole [parɔl] féminin beseda; govor; glas, ton; izrek; govorniška umetnost; pluriel prazne besede

    sur parole na (častno) besedo
    parole en l'air tjavdan rečena beseda
    d'honneur častna beseda
    parole d'honneur! ma parole d'honneur! moja častna beseda! prisegam!
    parole facile spretnost v govorjenju
    paroles magiques magične formule
    belles paroles lepe besede, prazne fraze ali obljube
    de grosses paroles surove besede, grobosti
    bonnes (mauvaises) paroles (ne)prijazne besede
    homme masculin de parole mož beseda
    histoire féminin sans paroles zgodba brez besed
    adresser la parole à quelqu'un nagovoriti koga
    vous avez ma parole dajem vam svojo častno besedo
    avoir la parole (parlement) imeti, dobiti besedo
    avoir la parole facile z lahkoto se izražati
    n'avoir qu'une parole ostati pri svoji besedi
    il n'a aucune parole on ni mož beseda, nanj se ni zanesti
    avoir deux paroles biti nezanesljiv
    avoir la parole haute imeti prvo besedo
    couper la parole à quelqu'un prekiniti koga v govoru
    ne pas être court de paroles ne biti v zadregi za besede
    dégager sa parole vzeti svojo besedo nazaj
    dégager quelqu'un de sa parole odvezati koga od njegove besede
    demander la parole (parlement) prositi za besedo
    donner la parole à quelqu'un dati komu besedo
    fausser sa parole prelomiti svojo besedo
    manquer à sa parole ne držati svoje besede
    passer la parole à quelqu'un povabiti koga, da govori
    payer de paroles z besedami odpraviti, pitati; verbe intransitif širokoustiti se
    se payer de paroles zadovoljiti se z besedami; slepo vse verjeti
    perdre la parole izgubiti govor, onemeti
    porter la parole imeti prvo besedo
    prendre la parole začeti govoriti
    rendre sa parole à quelqu'un odvezati koga od njegove besede
    rentrer les paroles dans le corps, la gorge, le ventre vzeti nazaj, preklicati, kar smo rekli
    reprendre, retirer sa parole preklicati svojo besedo; preklicati, kar smo rekli
    retirer la parole à quelqu'un (parlement) odvzeti komu besedo
    tenir sa parole držati (svojo) besedo
    la parole est à M. X., à vous besedo ima g. X., imate Vi
    sa parole vaut de l'or nanj se lahko zanesete
    la parole est d'argent, le silence est d'or govoriti je srebro, molčati pa zlato
  • part [par] féminin delež, del; stran; vloga; (adverbe)

    à part ločeno, posebej, zase, ekstra; vstran; adjectif poseben, ločen; préposition neglede na, razen
    à part moi (toi ...) zase, pri sebi
    (familier) part à deux! deliva (si)!
    plaisanterie à part! stran s šalo!
    à part cela razen tega
    à part vous personne ne le sait razen vas nihče tega ne ve
    autre part drugam, drugod
    de bonne part iz zanesljivega vira
    de ma part z moje strani; zastran mene
    de la part de s strani, od; po naročilu
    de part en part skoz in skoz, popolnoma
    des deux parts, de part et d'autre z obeh strani, na obeh straneh, obojestransko
    nulle part nikamor, nikjer
    pour ma part kar se mene tiče
    pour une part za en del, deloma
    quelque part nekje, nekam
    de quelque part od nekod
    (de) quelque part que (od) koderkoli
    de toute(s) part(s) na vseh straneh, na vse strani, vsepovsod
    d'une part, d'autre part z ene strani, z druge strani
    part héréditaire dediščinski delež
    la part du lion levji delež
    part sociale družbeni delež
    lettre féminin de faire part družinsko obvestilo, oznanilo
    avoir part biti deležen, soudeležen
    avoir part au gâteau (familier) biti deležen dobička
    en avoir sa bonne part dobiti, imeti svoj poln delež
    faire part de quelque chose à quelqu'un obvestiti koga o čem, komu kaj sporočiti
    faire la part de quelqu'un določiti komu delež
    de quelque chose ozirati se na kaj, upoštevati kaj
    ne pas donner, jeter sa part aux chats ničemur se ne odreči, kar se (le) da dobiti
    faire lit à part ločeno spati (zakonca)
    faire la part du feu pustiti kaj, da ne bi vsega izgubili
    mettre à part dati ob stran
    prendre part à quelque chose udeležiti se česa, sodelovati pri čem, deliti kaj s kom
    prendre en bonne, mauvaise part (figuré) (za) dobro, slabo, v dobrem, v slabem smislu vzeti
    ne prenez pas en mauvaise part mes remarques ne zamerite mojih opazk
  • parti [parti] masculin odločitev, sklep; korist, ugodnost; ženitna možnost, partija; politique stranka

    parti pris vnaprej privzeto mnenje; predsodek
    sans parti pris nepristransko
    seul parti à prendre edini izhod
    parti unique enotna (edina) stranka
    esprit masculin de parti strankarski duh, strankarstvo
    homme masculin de parti (zagrizen) član stranke
    c'est un bon, un beau, un riche parti on, ona je dobra, lepa, bogata partija
    de gauche, de droite, ouvrier levičarska, desničarska, delavska stranka
    adhérent masculin, membre masculin d'un parti pristaš, član neke stranke
    adhérer à un parti pristopiti h kaki stranki
    être inscrit au parti biti vpisan v stranki
    être de parti pris biti pristranski
    c'est un parti pris sklenjeno je
    être, se ranger du parti de quelqu'un zavzeti, potegniti se za koga, pridružiti se komu
    faire un mauvais parti à quelqu'un grdó jo komu zagosti, ubiti koga
    prendre le parti pour quelqu'un zavzeti se za koga, potegniti s kom, izjaviti se za koga
    prendre un parti odločiti se
    prendre son parti de quelque chose sprijazniti se s čim
    tirer parti de imeti korist od, okoristiti se z
  • particule [-tikül] féminin delček; grammaire členica, partikula

    particule (nobiliaire) plemiška partikula (= de)
    avoir un nom à particule imeti plemiško ime (priimek)
  • partie [parti] féminin del; vloga (tudi théâtre); stranka; partija; igra; izlet; commerce knjigovodstvo; stroka, doména, specialnost; pluriel spolni organi

    en partie deloma
    en grande partie večidel
    pour la plus grande partie večinoma, večidel
    en deux, plusieurs parties dvo-, večdelen
    partie adverse (juridique) nasprotna stranka (v pravdi)
    partie arrière, devant, inférieure, supérieure zadnji, srednji, spodnji, zgornji del
    parties belligérantes vojskujoče se sile
    partie de campagne izlet na deželo
    partie civile zasebni tožnik
    partie constituante sestavni del
    partie constitutive, intégrante bistven sestavni del
    partie contractante pogodbena stranka, pogodbenik
    partie du discours (grammaire) besedna vrsta
    partie intéressée prizadeta, udeležena stranka
    parties pluriel (naturelles, sexuelles, génitales) spolni organi
    partie plaidante, au procès pravdna stranka
    partie prenante (s)prejemnik
    partie publique državni pravdnik
    partie de revanche revanšna igra
    partie simultanée (šah) simultanka
    coup masculin de partie odločilen vzetek, met, udarec (v igri)
    tenue féminin des livres en partie simple, double enostavno, dvojno knjigovodstvo
    avoir affaire à forte partie imeti posla z močnim nasprotnikom
    connaître sa partie poznati svojo stroko
    se constituer, se porter partie civile nastopiti kot (zasebna) tožeča stranka, kot tožnik; (poleg kazni) zahtevati odškodnino za povzročeno škodo pri prestopku
    il vous donne la partie belle on je uslužen do vas, vam gre na roko, vam olajšuje stvar
    être de la partie biti zraven; sodelovati
    être juge et partie biti sodnik v stvari, v kateri smo tudi sami prizadeti
    la chimie n'est pas ma partie kemija ni moja stroka, domena
    faire partie de spadati k, biti del (česa)
    faire les parties (grammaire) konstruirati (stavek)
    gagner, perdre la partie dobiti, izgubiti partijo (igre)
    prendre quelqu'un à partie napasti koga, (sodno) tožiti koga
    quitter, abandonner la partie opustiti igro; odnehati
    tenir la partie ne odnehati
  • partir* [partir] verbe intransitif odpotovati, kreniti na pot; oditi; odleteti, odpeljati se; startati; figuré izginiti (madež); izpuhteti; figuré sprožiti se (orožje); izhajati, prihajati od; začeti se

    à partir d'aujourd'hui od danes naprej
    à partir d'ici od tod naprej
    partir pour Paris odpotovati v Pariz
    partir en voiture odpeljati se, odpotovati, oditi z avtom
    partir en vacances iti na počitnice
    être prêt à partir biti pripravljen za odhod
    partir en voyage iti na potovanje
    faire partir une allumette vžgati vžigalico
    faire partir un cerf volant spustiti v zrak (papirnatega) zmaja
    faire partir le coup sprožiti strel
    faire partir le moteur pognati motor
    partir d'un éclat de rire bruhniti, planiti v smeh
    le mot est parti beseda je padla, je bila izrečena
    il est parti de rien (figuré) začel je z nič, s skromnimi sredstvi
    les vacances partent du 1er juillet počitnice se začno s 1. julijem
    un bouton de ma veste est parti en gumb na suknjiču mi je odletel, se mi je odtrgal
    la tache est partie à la lessive madež je izginil pri pranju
    avoir maille à partir avec quelqu'un imeti spor, obračun s kom