Franja

Zadetki iskanja

  • main [mɛ̃] féminin roka (tudi figuré); figuré ročnost, spretnost; delo, delovanje, delavnost; moč; pisava; technique kavelj, kljuka, ročaj, držaj; prednost (pri kartanju)

    1.

    à la main, en main v roki
    à main gauche, droite na levi (levo), na desni (desno)
    à deux mains, à quatre mains (musique) dvo-, štiriročno
    à deux mains, à pleines mains z obema, s polnima rokama
    (homme masculin) à toutes mains (človek) za vsa dela
    à main armée z orožjem v roki
    à main levée prostoročno
    à pleines mains obilno, ne da bi štel
    la main dans la main z roko v roki
    de la main (droite) z (desno) roko
    de main en main od, iz roke v roko, do roke
    de la main à la main neposredno, direktno
    de main de maître mojstrsko
    de bonne main iz (dobro) poučenih krogov
    de longue main dolgo, skrbno
    préparé de longue main skrbno, dolgo pripravljen
    de première main iz prve roke, iz najboljšega vira
    des deux mains z obema rokama, z vnemo, hitro
    en (propre) main lastnoročno
    en mains tierces v roke, v rokah nekoga tretjega
    en un tour de main v hipu, naenkrat
    entre les mains de quelqu'un v rokah, v oblasti neke osebe
    par ses mains, de sa main z lastno roko
    sous main, en sous-main, par dessous main pod roko, skrivaj
    sous la main, en main pri roki
    la main sur la conscience! roko na srcé!
    haut les mains! roke kvišku!
    bas les mains! roke proč!
    pas plus que sur la main! (familier) niti sledu ne, nič!

    2.

    mains de caoutchouc gumijaste rokavice
    main forte féminin odločna, krepka, dejanska pomoč
    main féminine, de qualité žensko, kvalitetno delo
    main-d'œuvre féminin delovna sila, delo (delavca), izgotovitev izdelka
    main spécialisée kvalificirane, šolane delovne moči, strokovnjaki
    main temporaire sezonski delavci, sezonsko delo
    main de papier 25 pol papirja
    main de passe (typographie) pretisk
    main courante, coulante (stopniščna) ograja ipd.

    3.

    arbre masculin droit sur les mains (sport) stoja na rokah
    bagages mpt à main ročna prtljaga
    cheval masculin à deux mains jezdni in vprežni konj
    combat masculin de main borba moža proti možu, spopad; lokalna vojaška akcija
    coup masculin de main (figuré) spreten napad z malo ljudmi
    fabrication féminin à la main, ouvrage masculin fait à la main ročna izdelava, ročno delo
    fait à la main ročno izdelan, figuré (skrivaj) domenjen
    homme masculin de main odločen, često brezobziren človek (v službi koga drugega)
    nouvelles féminin pluriel à la main najnovejše dnevne novice
    nu comme la main čisto gol, čisto nag
    petite main (figuré) učenka, vajenka v šiviljski stroki
    première, seconde main prva, druga pomočnica (zlasti šivilja v modni hiši)
    tissé à la main ročno tkan
    tour masculin de main spretnost, ročnost
    travail masculin des mains ročno delo
    vote masculin à main levée glasovanje z dvigom rok

    4.

    s'en aller les mains vides oditi praznih rok
    ne pas y aller de main morte (figuré) energično, brutalno, nasilno nastopiti ali ravnati
    avoir la main razdeliti karte; izigrati; biti bankir (pri kartanju)
    avoir les mains liées (figuré) imeti zvezane roke
    avoir la main dans quelque chose imeti svoje prste pri kaki stvari
    avoir de la main, n'avoir pas la main gourde imeti spretno, urno roko
    avoir quelqu'un sous sa main (figuré) imeti koga v rokah
    avoir la bonne main, la main heureuse, sûre, légère imeti srečno, zanesljivo, lahko roko, biti spreten
    avoir le cœur sur la main biti zelo darežljiv
    avoir les mains crochues imeti dolge prste, krasti
    avoir la haute main sur quelque chose imeti trdno kaj v rokah
    avoir la main leste (figuré) rad udariti ali tepsti
    avoir les mains longues (figuré) imeti dobre zveze
    avoir les mains nettes imeti čiste roke, čisto vest
    battre des mains ploskati, s ploskanjem odobravati
    changer de mains preiti v druge roke, menjati posestnika
    demander la main d'une femme prositi žensko za roko, zasnubiti jo
    donner, préter la main à quelqu'un koga pod roko vzeti, podpreti ga, pomagati mu
    donner, tendre la main à quelqu'un dati, podati roko komu
    se donner la main podati si roko
    donner sa main à quelqu'un poročiti se s kom; poročiti koga
    donner un coup de main à quelqu'un pomagati komu, priskočiti mu v, na pomoč
    écrire à la main pisati z roko
    être en bonnes mains biti v dobrih rokah
    faire une main napraviti vzetek (pri kartanju)
    faire main basse sur quelque chose brez pravice se česa polastiti, ukrasti
    se faire la main à uriti, vaditi se za, v
    faire argent de toute main iz vsega kovati denar
    faire quelque chose haut la main doseči, dobiti kaj brez truda
    forcer la main de quelqu'un prisiliti koga
    gagner quelqu'un de la main prekašati koga
    garder la haute main obdržati premoč, biti prvi
    graisser la main à quelqu'un (familier) podkupiti koga, mazati komu
    lâcher la main opustiti (stvar); popustiti vajeti
    laisser les mains libres à quelqu'un pustiti komu proste roke
    s'en laver les mains (v nedolžnosti, nekrivdi) si umiti roke nad čem
    manger dans la main de quelqu'un (tudi figuré) komu iz roke jesti
    mettre la main sur quelqu'un aretirati koga, vtakniti ga v ječo
    j'en mettrais ma main au feu za to bi dal roko v ogenj
    mettre la dernière main à quelque chose dokončati kaj
    mettre la main à l'œuvre, à l'ouvrage, à la pâte lotiti se dela, začeti delo; iti na delo
    passer la main izročiti svojo oblast, odstopiti
    passer par les mains de quelqu'un iti komu skozi roke, priti komu v roke
    perdre la main priti iz vaje, izgubiti navado za kaj
    prendre quelque chose dans les mains, en main vzeti nekaj v roke (tudi figuré)
    prendre quelqu'un par la main prijeti koga za roko
    prendre son cœur à deux mains zbrati ves svoj pogum
    remettre en main(s) izročiti, dati v roke, v roko
    revenir les mains vides vrniti se, ostati praznih rok
    souiller ses mains (figuré) umazati si roke
    tendre la main beračiti
    à quelqu'un podati komu roko, pomagati mu
    tenir la main à quelque chose skrbeti za kaj, položiti roko na kaj
    tenir quelqu'un par la main držati koga za roko
    se tenir par la main (figuré) združiti se, skupaj držati, biti domenjen
    tenir la main haute à quelqu'un držati koga na kratko
    tomber sous la main de quelqu'un (figuré) pasti komu v roke, priti mu v kremplje
    en venir aux mains spoprijeti se, spopasti se
    toucher dans la main de quelqu'un stisniti komu roko
    vivre du travail de ses mains živeti od dela svojih rok
    il n'y a que la main (figuré) to ni velika razlika
  • maison [mɛzɔ̃] féminin hiša; dom; hišno osebje, služinčad; hišna skupnost; dinastija; (= maison de commerce) trgovska hiša, podjetje, tvrdka, firma, trgovina; adjectif doma narejen, domač, familier izvrsten; adverbe zelo

    à la maison doma, domov
    maison d'accouchement porodnišnica
    maison affiliée podružnično podjetje
    maison d'agriculture poljedelska zadruga, podjetje
    maison d'aliénés, de fous umobolnica, norišnica
    maison d'ameublement trgovina s pohištvom
    maison à appartements (multiples) (več)stanovanjska, etažna hiša
    maison d'arrêt preiskovalni zapor, jetnišnica
    maison de banque bančno podjetje
    maison en bois, blindée lesena hiša, brunarica
    maison de campagne podeželska hiša
    maison scolaire šolski, otroški počitniški dom
    maison centrale, de correction, de force, de réclusion kaznilnica, jetnišnica, zapor, ječa
    maison de chasse lovska hiša
    maison close bordel, javna hiša
    maison de commission komisijska trgovina
    maison de confection konfekcijska, oblačilna trgovina
    maison de convalescents okrevališče
    maison de couture modni (šivalni) salon
    maison d'éditions založba
    maison d'éducation vzgojni zavod; internat
    maison élevée stolpnica
    maison d'enfants dom za otroke
    maison d'exportation, d'importation izvozno, uvozno podjetje
    maison à une, pour une seule famille enodružinska hiša
    maison de garde-voie (železniška) čuvajnica
    maison d'habitation stanovanjska hiša
    maison individuelle individualna hiša
    maison de jeu igralnica
    maison jumelée hiša dvojček
    maison de location večja hiša z več(najemninskimi) stanovanji
    maison de maître gosposka hiša
    maison mère hiša, v kateri se je firma ustanovila; glavna trgovina
    maison mitoyenne vrstna hiša
    maison mortuaire hiša žalosti; mrtvaška veža
    maison de passe prenočišče; gostilna slabega slovesa
    maison pénitentiaire poboljševalnica, prisilna delavnica
    maison de peuple županstvo
    maison portative; préfabriquée, démontable montažna hiša
    maison de prêt zastavljalnica
    maison publique, de tolérance javna hiša, bordel
    maisons en rangée vrstne hiše
    maison de rapport najemninska hiša
    maison religieuse samostan
    maison de repos dom počitka, penzijon
    maison de retraite dom za stare ljudi, za upokojence
    maison de santé zasebna klinika
    maison seigneuriale gosposka hiša, grašcina
    maison sœur, affiliée podružnična trgovina, podjetje
    maison de sport športna trgovina
    maison à succursales multiples podjetje z več filialami, verižno podjetje
    maison de vente à tempérament trgovina s prodajo na obroke
    maison de ville mestna hiša, rotovž
    maison pour week-end (hiša za) vikend
    ami masculin de la maison hišni prijatelj
    fait à la maison doma pečen, domač
    gens masculin pluriel de maison služinčad
    gens masculin pluriel de la maison (hišni) domačini, domači
    îlot masculin, pâté masculin, rangée féminin de maisons blok hiš
    maître masculin, maîtresse féminin de la maison hišni gospodar, gospodarica (gospodinja)
    pâté masculin maison domača pašteta
    règlement masculin de maison hišni red
    tarte féminin maison domača, doma narejena torta (kolač)
    aller à la maison iti domov
    avoir 30 ans de maison biti 30 let pri istem podjetju
    entrer, être en maison (dekle) stopiti v službo, biti v službi
    être de la maison (nekako, tako rekoč) spadati k hiši
    la maison est en faillite tvrdka, podjetje je v konkurzu
    faire sa maison, se faire une maison ustvariti si, urediti si hišo, dom
    rester à la maison, garder la maison ostati doma, ne iti iz hiše
    tenir maison (figuré) imeti odprto hišo
    tenir la maison gospodariti, gospodinjiti
    les maisons empêchent de voir la ville (figuré) od samih dreves ni videti gozda
  • majorité [mažɔrite] féminin večina (tudi politique); juridique polnoletnost

    majorité absolue, relative, simple, de deux tiers, des voix (ali: des suffrages) absolutna, relativna, navadna, dvetretjinska večina, večina glasov
    majorité gouvernementale vladna večina
    majorité matrimoniale, pénale, politique polnoletnost za zakon(sko zvezo), kazenska, politična polnoletnost
    décision féminin de majorité (politique) večinski sklep
    déclaration féminin de la majorité proglasitev za polnoletnega
    à la majorité des deux tiers z dvetretjinsko večino
    dans la majorité des cas v večini primerov
    atteindre à (l'âge de) la majorité postati polnoleten
    être en majorité, avoir la majorité biti v večini, imeti večino
    se rallier à la majorité pridružiti se večini
    recueillir la majorité des suffrages exprimés dobiti večino oddanih glasov
  • mal1 [mal] adverbe slabó, zlo; pomanjkljivo, nepopolno, nezadostno

    de mal en pis vedno slabše, hujše
    tant bien que mal kolikor toliko; tako tako; (tako) nekako
    pas mal ne slabó; precéj; kar dobro; dobro
    pas mal de (familier) (kar) precéj
    mal à propos ob nepravem času, neugodno
    ça va mal pour lui slabó je (stoji, gre) z njim
    il est au plus mal on je že pri kraju
    aller de mal en pis priti z dežja pod kap
    être mal vu par quelqu'un biti slabo zapisan, biti nepriljubljen pri kom
    je suis mal dans mes affaires moji posli gredo slabo
    être mal fondé (figuré) biti, stati na šibkih nogah
    être, se mettre mal avec quelqu'un biti skregan, skregati se s kom
    se mettre mal slabo, neokusno se oblačiti
    mal lui en prit posledice so bile hude zanj
    parler mal de quelqu'un obrekovati koga
    prendre mal une plaisanterie slabo sprejeti, zameriti šalo
    s'y prendre mal biti nespreten, neroden pri čem, napačno se lotiti stvari
    se porter mal slabo se počutiti
    prendre mal vzeti za zlo
    être mal à l'aise neugodno se počutiti
    cela tombe mal to pride ob neugodnem času, narobe
    tourner mal pokvariti se, obrniti se na slabo
    je me trouve mal slabo mi je
    se trouver mal de quelque chose imeti slabe skušnje s čim
    emploi masculin, travailleur masculin mal payé slabo plačana služba, slabo plačan delavec
    bien mal acquis ne profite jamais (proverbe) nepošteno pridobljeno bogastvo ne prinaša nikoli koristi
  • mal2, pluriel maux [mal, mo] masculin zlo; škoda; trpljenje, bol, bolečina; bolezen; trud, muka, nadloga

    mal des aviateurs, de mer letalska, morska bolezen
    mal caduc, haut mal božjast
    mal de cœur (populaire), médecine slabost
    mal de dents, de gorge, de tête, de ventre zobobol, boleče grlo, glavobol, bolečine v trebuhu
    mal d'enfant porodne bolečine
    mal de(s) montagne(s) gorska, višinska bolezen
    mal du pays domotožje
    il n'y a pas de mal (to) nič ne dé
    il n'y a que demi-mal to ni tako hudó
    quel mal y a-t-il à ..., où est le mal si ... kaj za to, kaj je pri tem, če ...
    cela ne ferait pas de mal to ne bi škodilo
    avoir mal aux cheveux (populaire) imeti »mačka«
    avoir mal aux dents, à la tête imeti zobobol, glavobol
    j'ai du mal à le faire težkó mi je to napraviti, stane me truda, da to naredim
    choisir le moindre de deux maux izbrati manjše zlo
    dire du mal de quelqu'un obrekovati koga
    se donner du mal, un mal de chien garati, dajati si mnogo truda
    il est incapable de faire du mal à une mouche on še muhi ne bi storil nič hudega
    faire mal boleti
    faire du mal à quelqu'un boleti koga; storiti komu kaj žalega
    se faire du mal udariti se; trpeti škodo
    prendre mal nakopati si bolezen
    prendre, tourner, voir en mal nápak razumeti, skriviti
    rendre le bien pour le mal vračati dobro za slabo
    sentir bien son mal dobro vedeti, pri čem smo
    vouloir du mal, mal de mort komu (vse) slabo želeti
  • malbâti, e [malbɑti] adjectif slabo raščen

    étre malbâti imeti slabo postavo, biti slabe postave
  • malchance [malšɑ̃s] féminin nesreča, nezgoda; smola

    avoir de la malchance, beaucoup de malchance imeti smolo, mnogo smole
  • maléfique [-fik] adjectif zli, nesrečen

    exercer un pouvoir maléfique autour de soi imeti nesrečen vpliv na svojo okolico
  • malheur [malœr] masculin nesreča, nezgoda; smola; nesrečna zvezda; žalost, beda; škoda

    malheur! gorje!
    malheur aux vaincus! malheur à toi! gorje premaganim! gorje tebi!
    par malheur na nesrečo
    pour mon malheur v, na mojo nesrečo
    pour comble de malheur da bo nesreča še večja, vrh vse nesreče
    oiseau masculin de malheur oseba, ki prinaša nesrečo
    encore cette pluie de malheur (familier) spet ta nesrečni, presneti dež!
    un malheur est vite arrivé nesreča se hitro zgodi
    un malheur n'arrive, ne vient jamais seul nesreča ne pride nikdar sama
    c'est un malheur to je križ, to je nesreča
    faire un malheur povzročiti nesrečo, škodo
    jouer de malheur imeti, doživljati nesrečo za nesrečo, imeti stalno smolo
    porter malheur prinašati nesrečo
    à quelque chose malheur est bon (proverbe) tudi v nesreči je kaj dobrega
    le malheur des uns fait le bonheur des autres (proverbe) kar je za enega nesreča, je za drugega sreča
  • malheureux, euse [malœrö, z] adjectif nesrečen; vreden obžalovanja, pomilovanja; beden, siromašen; nespreten; familier strašen; masculin, féminin nesrečnik, -ica; siromak, revež; ničvrednež, lopov

    amour masculin malheureux nesrečna ljubezen
    c'est malheureux que ... zelo škoda je, da ...
    avoir la main malheureuse ne imeti srečne roke
    être malheureux comme les pierres biti zelo nesrečen
    mener une existence malheureuse imeti težko življenje
    rendre quelqu'un malheureux onesrečiti koga
  • manche1 [mɑ̃š] féminin rokav; gumasta cev; partija, runda (igre); morska ožina

    la Manche Rokavski preliv
    en manches de chemise v srajci; brez suknjiča
    sans manches brez rokavov
    manche à air, à vent zračna cev, zračen preduh; aéronautique vetrna vreča
    manche bouffante nabran, širok rokav
    manche à incendie gasilska gumasta cev
    manche trois-quarts tričetrtinski rokav
    fausse manche ščitnik; prevleka za rokav
    jambes féminin pluriel en manches de veste sabljaste noge
    avoir la manche large (figuré) imeti široko, kosmato vest
    avoir quelqu'un dans sa manche (figuré) imeti koga za seboj
    être dans la manche de quelqu'un komu na voljo biti, biti v njegovem varstvu
    c'est une autre paire de manches to je nekaj (čisto) drugega (težjega)
    faire la manche (populaire) beračiti
    se faire tirer la manche (dolgo) se pustiti prositi
    ne pas se faire tirer la manche ne si pustiti česa dvakrat reči
    mettre quelque chose dans sa manche (figuré) (spretno) kaj zmakniti
    retrousser les manches (de sa chemise) zavihati si rokave
    tirer quelqu'un par la manche potegniti koga za rokav, pritegniti njegovo pozornost
  • manier [manje] verbe transitif (znati) upravljati, rokovati, ravnati (quelque chose s čim); manipulirati; uporabljati; obdelovati (le fer železo); otipavati; figuré ogledovati z vseh strani; (familier)

    se manier (po)hiteti
    manier l'épée, le pinceau (znati) sukati meč, obračati čopič
    manier sa langue obračati, rabiti svoj jezik
    manier de l'argent imeti posla z vplačevanjem in izplačevanjem znatnih vsot denarja
  • marmelade [marməlad] féminin kompot iz zmečkanega in s sladkorjem skuhanega sadja; čežana, mezga (de pommes, de poires, d'abricots iz jabolk, hrušk, marelic)

    en marmelade spremenjen v kašo, zmečkan
    (familier) avoir la figure en marmelade imeti potolčen, zbit, zdelan obraz
    (familier) être dans la marmelade biti v težavnem finančnem položaju
  • marquer [marke] verbe transitif zaznamovati, obeležiti, označiti; pustiti sledove na, v; zabeležiti si; napovedati, kazati (čas); poudariti, uveljaviti; izraziti, pokazati; dati razumeti; določiti (čas, cilj); verbe intransitif stopiti v ospredje, zbuditi pozornost

    se marquer (po)kazati se, izražati se
    marquer le coup (familier) poudariti važnost kake stvari; pokazati svojo nevoljo zaradi česa
    marquer de son empreinte (figuré) vtisniti svoj pečat
    marquer le linge à ses initiales označiti perilo s svojimi inicialkami
    marquer mal (familier) ne imeti dobre postave
    marquer la mesure udarjati, dajati takt
    marquer un but (nogomet) zabiti, doseči gol
    marquer les pages paginirati
    marquer sa place avec ses gants z rokavicami označiti svoj sedež
    marquer le pas stopati na mestu (tudi figuré), ne se premakniti z mesta
    marquer un point zabeležiti točko, uspeh (nad nasprotnikom)
    marquer un tournant pomeniti preokret
    le thermomètre marque 10 au-dessus de zéro termometer kaže 10° nad ničlo
    ces événements ont marqué dans ma vie ti dogodki so pustili trajne sledove v mojem življenju
  • matériel, le [-rjɛl] adjectif materialen, gmoten, tvaren, snoven; telesen; stvaren, dejanski, realen; materialističen

    biens masculin pluriel matériels materialne dobrine
    difficultés féminin pluriel matérielles materialne težave
    dégâts masculin pluriel matériels materialna škoda
    preuves féminin pluriel matérielles otipljivi dokazi
    fait masculin matériel dejansko stanje
    avoir la matérielle (assurée) imeti dovolj sredstev za življenje
    avoir des soucis matériels imeti materialne skrbi
    commettre une erreur matérielle zagrešiti formalno napako
  • mauvais, e [movɛ, z] adjectif slab, slabe kakovosti, manjvreden; pomanjkljiv, nezadosten; hudoben, zèl; nevaren, škodljiv, neugoden; nezdrav; neprijeten; zavisten; (pre)drzen; napačen, naróben, neprimeren; razburkan, nemiren (morje); masculin, féminin zlobna oseba

    le Mauvais Zlodej, Vrag, Skušnjavec, Hudič; adverbe slabó
    sentir mauvais smrdeti
    en mauvaise compagnie v slabi družbi
    en mauvais état v slabem stanju
    pas mauvais ne slab, (nikakor) ne (tako) slab
    mauvaise administration, gérance slabo upravljanje, gospodarjenje
    mauvais bruit masculin obrekovanje
    mauvais esprit masculin, (figuré) nejasna glava; črnogledec, rovar, podpihovalec
    mauvaise étoile féminin nesrečna zvezda
    mauvaise foi féminin nezvestoba
    mauvaise fortune féminin smola, nezgoda, nesreča
    mauvais garnement masculin malopridnež, pobalin, paglavec
    mauvaise graisse (médecine) odvečna maščoba
    mauvaise herbe féminin plevel
    mauvaise langue féminin strupen jezik
    mauvais livres masculin pluriel slaba literatura, šund
    mauvais œil masculin zél pogled, urok
    mauvaise plaisanterie féminin slaba, neokusna šala
    mauvaise récolte féminin slaba letina
    mauvaise santé féminin slabo zdravje
    mauvais sujet masculin pridanič, potepuh
    mauvaise tête féminin trmoglavec
    mauvais et bon cœur mehko srce v trdem oklepu
    mauvais traitement masculin grdo ravnanje, mučenje, trpinčenje
    mauvais vouloir masculin zlohotnost, zlobnost
    mauvaise vue féminin slab vid, slabe oči
    femme féminin de mauvaise vie deklina, prostitutka, pocestnica
    avoir mauvaise bouche imeti neprijeten okus v iatih
    il a mauvaise mine videti je bolan, ne dela dobrega vtisa
    avoir mauvaise tête biti trmast
    (familier) l'avoir, la trouver mauvaise biti jezen, nevoljen, slabe volje (zaradi česa)
    il est mauvais comme la gale sama zloba ga je
    il fait mauvais slabo vreme je
    faire mauvaise mine à quelqu'un odbiti, zavrniti koga, hrbet mu pokazati
    faire un mauvais rêve imeti neprijetne sanje
    faire la mauvaise téte (zlobno) trmoglaviti
    chercher une mauvaise querelle à quelqu'un iskati odvečen prepir s kom
    jouer un mauvais tour à quelqu'un grdó jo komu zagosti
    prendre quelque chose en mauvaise part zameriti kaj
    ne le prenez pas en mauvaise part! ne zamerite mi tega!
    passer un mauvais quart d'heure prestati hude, težke trenutke
    trouver mauvais ne odobravati
    ça sent mauvais (figuré) stvari se slabo obračajo
    mauvaise herbe croît toujours (proverbe) kopriva ne pozebe
  • maximum [maksimɔm] pluriel maxima, -mums; adjectif maksimalen, najvišji; mathématiques maksimum; najvišja mera, stopnja; najvišja cena; najvišja kazen; višek

    au maximum največ; kvečjemu
    effet masculin, montant masculin, charge féminin, poids masculin, prix masculin, salaire masculin, valeur féminin, vitesse féminin maximum maksimalen učinek, znesek, maksimalna obremenitev, teža, cena, plača, vrednost, hitrost
    des prix maximums (ali: maxima) maksimalne cene
    tarif masculin maximum maksimalna tarifa
    tension féminin maximum (ali: maxima) maksimalna napetost
    rendement masculin maximum maksimalna storilnost
    thermomètre masculin à maxima et minima termometer za minimum in maksimum
    pressions féminin pluriel maximums (ali: maxima) maksimalni pritiski
    il a élé condamné au maximum, il a eu le maximum dobil je najvišjo kazen
    faire le maximum (théâtre) imeti razprodano hišo
  • médiocre [-djɔkrə] adjectif, vieilli srednjevrsten, srednje vrednosti, povprečen, skromen; péjoratif slab, podpovprečen, manjvreden; reven; masculin povprečnež; povprečnost

    un médiocre roman slab roman
    devoir masculin médiocre komaj (še) zadostna naloga
    élève masculin médiocre en anglais v angleščini slab učenec
    salaire masculin médiocre slaba, majhna plača
    c'est au-dessous du médiocre to je slabo
    avoir une note médiocre imeti nizko, slabo oceno (red)
    avoir une taille médiocre biti majhne postave
  • méfiance [mefjɑ̃s] féminin nezaupanje, nezaupljivost, sum, sumničenje

    avoir, éprouver de la méfiance à l'égard de quelqu'un imeti nezaupanje do koga, ne zaupati komu
    dissiper la méfiance razpršiti nezaupanje
    éveiller la méfiance zbuditi sum
    méfiance est mère de sûreté (proverbe) previdnost je mati modrosti
  • mémoire1 [memwar] féminin spomin

    à la mémoire de quelqu'un v spomin na koga
    de mémoire iz glave, na pamet, po spominu
    de mémoire d'hommes od nekdaj, kar ljudje pomnijo
    en mémoire de quelque chose v spomin na kaj
    manque masculin de mémoire pozabljivost
    mémoire artificielle opora spominu, familier oslovski most
    mémoire de lièvre slab spomin, spomin kot sito
    mémoire locale, des lieux krajevni spomin
    n'avoir auczme mémoire ničesar se ne spominjati
    avoir une bonne mémoire, une mémoire fidèle imeti dober, zanesljiv spomin
    avoir la mémoire courte imeti slab, kratek spomin
    avoir quelque chose en mémoire imeti kaj v spominu
    avoir la mémoire toute fraîche, récente de quelque chose imeti (še) v svežem, dobrem spominu
    conserver la mémoire de quelqu'un, de quelque chose ohraniti spomin na koga, na kaj
    dire, réciter de mémoire povedati, recitirati na pamet
    garder quelque chose en mémoire obdržati kaj v spominu
    laisser une mémoire honorée zapustiti časten spomin
    rafraîchir la mémoire de quelque chose, remettre quelque chose en mémoire à quelqu'un komu kaj zopet v spomin poklicati, spomniti koga na kaj
    si j'ai bonne mémoire če se prav spominjam, če se ne motim
    cela m'est sorti de la mémoire to mi je ušlo iz spomina
    empreint dans la mémoire vtisnjen v spomin