Franja

Zadetki iskanja

  • réponse [repɔ̃s] féminin odgovor; pismeni odgovor; odziv; musique ponovitev; juridique odlok, odločba

    en réponse à votre lettre odgovarjajočna vaše pismo
    réponse affirmative, négative pritrdilen, nikalen odgovor
    réponse de Normand nejasen, dvoumen odgovor
    réponse du jury odlok, odločba porote
    réponse payée (vnaprej plačan) odgovor-telegram
    réponse provisoire začasen odlok
    réponse s'il vous plaît! prosimo za odgovor!
    avoir réponse à tout nikoli ne biti v zadregi za odgovor; figuré povsod se znajti
    laisser sans réponse pusliti brez odgovora
    rester sans réponse ostati brez odgovora, nobenega odgovora ne dobiti
    coter, noter les réponses d'un élève oceniti, redovati učenčeve odgovore
    actionner le démarreur sans réponse pognati zaganjač, ki pa ne reagira
  • rien [rjɛ̃] pronom nič; (toliko kot) nič

    ne ... rien nič; masculin malenkost; pluriel malenkosti, lapalije, bagatele; adverbe, populaire močno, zelo, silno
    il fait rien froid strašno mraz je
    rien d'autre nič drugega
    rien du tout čisto nič, popolnoma nič
    comme si de rien n'était kot da se ni nič zgodilo
    de rien nepomemben, brez pomena
    rien de rien prav nič, absolutno nič
    en rien (du tout) nikakor ne, sploh ne
    jusqu'ici rien de mieux doslej nič hudega, doslej bi bilo vse v redu
    en moins de rien, en un rien de temps v hipu
    rien de moins nič manj (kot)
    rien de moins que docéla
    si peu que rien toliko kot nič
    rien de plus nič več
    pour rien (skoraj) zastonj
    pour rien au monde za nič na svetu ne
    rien que nič kot, samó, le
    rien que pour 5 minutes le za pet minut
    rien qu'à le voir samo če ga pogledate, vidite
    rien qu'en entrant že pri vstopu
    rien que d'y penser če samó pomislim na to
    bon à rien zanič, za nobeno rabo
    sans rien dire brez besede, ne da bi kaj rekel
    homme masculin de rien pridanič: pritepenec
    un, une rien du tout ničvrednež, -ica, pridanič
    un rien le froisse zaradi malenkosti se čuti užaljenega, je užaljen
    il saute 1 masculin 80 cm comme un rien on preskoči 180 cm kot nič
    perdre son temps à des riens z malenkostmi izgubljati svoj čas
    n'être rien à quelqu'un nič ne biti, pomeniti komu
    n'être pour rien dans quelque chose ne imeti nobenega posla s čim
    se fâcher pour un rien jeziti se za vsako malenkost, za prazen nič
    ne faire rien nič ne delati, biti brezposeln; nič ne prodati
    n'en faire rien nič takega ne narediti
    faire semblant de ne rien voir delati se, kot da nič ne vidimo
    il n'y a rien de perdu nič ni izgubljenega
    il n'y a rien à dire à cela temu ni kaj reči, oporekati
    y a-t-il rien de plus beau? ali je kaj lepšega?
    ça n'est pas rien to ni kar tako, to je važno
    cela ou rien c'est tout un rien to je toliko kot nič
    compter pour rien nič ne ceniti
    cela ne fait rien nič ne dé
    il ne faut jurer de rien človek nikoli ne ve, zarečenega kruha se največ pojé
    il ne m'est rien on mi nič ne pomeni
    il est parti de rien začel je z nič
    il ne reste plus rien to je, to bi bilo vse
    qui te reproche rien? kdo ti kaj očita?
    Je vous remercie, monsieur De rien. Zahvaljujem se vam, gospod. Ni za kaj. Prosim, prosim!
    rien n'est joué partija (še) ni končana
    sortir de rien biti nizkega porekla
    ça ne vaut rien to ni nič vredno
    qui ne risque rien n'a rien (proverbe) kdor nič ne tvega, nič nima
  • rouspéter [ruspete] verbe intransitif, populaire zabavljati, nergati, godrnjati, protestirati

    il n'est jamais satisfait, il rouspète toujours on ni nikoli zadovoljen, vedno nerga, godrnja, zabavlja, protestira
  • saint-glinglin [-glɛ̃glɛ̃]

    à la saint-glinglin nikoli
    payer à la saint-glinglin plačati o sv. Nikoli
  • savoir*2 [savwar] verbe transitif vedeti, znati, umeti; zvedeti; poznati; biti podkovan (quelque chose v čem); imeti znanje (quelque chose o čem); moči, biti sposoben (faire quelque chose nekaj napraviti)

    se savoir biti, postati znan
    savoir par cœur znati na pamet
    (à) savoir namreč
    il en sait, des choses on veliko ve, je izobražen, učen
    savoir le chemin poznati pot
    faire savoir sporočiti, obvestiti
    savoir sur le bout du doigt imeti znanje v mezincu
    je ne sache personne qui ... nikogar ne bi poznal, ki ...
    je sais mes obligations envers vous zavedam se svojih obveznosti do vas
    je ne saurais vous le dire tega vam (žal) ne bi znal povedati
    ils se savent invulnérables zavedajo se, da so neranljivi
    (autant) que je sache, à ce que je sais kolikor vem
    j'en sais quelque chose o tem bi jaz lahko veliko povedal
    (il) reste à savoir vprašamo se še ...
    c'est bon à savoir dobro, da to vem
    savoir s'il ira kdo ve, bogve, če bo šel
    savoir quel temps il fera demain! bogve, kakšno bo jutri vreme
    vous n'êtes pas sans savoir que ... dobro veste, da ...
    sait-on jamais? človek nikoli ne ve
    Dieu le sait bogve
    ne savoir rien de rien pojma ne imeti
    nous vous saurions gré de ... hvaležni bi vam bili, če ...
    je ne la savais pas malade nisem vedel, da je bolna
    je ne sais que faire, quoi faire ne vem, kaj naj naredim
    on ne saurait penser à tout človek ne more na vse misliti
    (populaire) il sait y faire on je spreten
    ne savoir sur quel pied danser, à quel saint se vouer ne vedeti, kaj bi naredili, ne vedeti kako in kaj
    il y a je ne sais combien de temps zelo dolgo je že tega
    tout se sait, tout finit par se savoir vse se izve, laž ima kratke noge
    (familier) va savoir! allez savoir! to je težko vedeti!
  • semaine [səmɛn] féminin teden; tedensko delo, tedenska plača; skupina sedmih podobnih predmetov

    en semaine med tednom (t. j. ne na nedeljo)
    une fois la semaine, par semaine enkrat na teden
    semaine anglaise delovni teden, v katerem se poleg nedelje tudi v soboto popoldne ne dela
    la semaine dernière, passée pretekli teden
    la semaine prochaine prihodnji teden
    des semaines entières tedne in tedne, cele tedne
    la semaine seulement le ob delavnikih
    semaine de blanc (commerce) beli teden
    semaine en cours tekoči teden
    semaine de cinq jours, de 40 heures petdnevni, 40-urni delovni teden
    la semaine des quatre semaines o sv. Nikoli
    semaine sainte (religion) veliki teden
    jour masculin de semaine delavnik
    chambre féminin louée à la semaine tedensko najeta soba
    politique féminin à la petite semaine nedolgoročna politika
    avoir une semaine chargée imeti mnogo dela v nekem tednu
    billet masculin de fin de semaine nedeljska, vikend vozovnica
    faire la semaine anglaise ne delati ne v nedeljo ne v soboto popoldne
    partir à la campagne en fin de semaine za konec tedna oditi na deželo
    (vieilli) prêter à la petite semaine posoditi za kratek rok in za visoke obresti
    être de semaine imeti tedensko (dežurno) službo
  • sortir*1 [sɔrtir] verbe intransitif iti ven, oditi (iz, z doma); stopiti iz, izstopiti; izhajati; štrleti, moleti (iz); vstati (od mize); ravno ozdraveti (de od); biti ravno odpuščen (iz zapora); oddaljiti se (od teme); figuré vzkliti, pognati, priti na dan; iziti (knjiga); verbe transitif izvleči, potegniti (de iz), vzeti, peljati, spraviti ven; prinesti, vreči na trg (tržišče), prinesti na dan, (populaire) vreči ven

    (verbe intransitif): il ne sort pas on ne hodi z doma, ne zahaja v družbo
    je sors de chez lui pravkar sem bil pri njem
    sortir de chez soi iti z doma, iz hiše
    sortir du bal prihajati s plesa
    sortir des bornes prekoračiti meje
    sortir de la cadence priti iz takta
    sortir d'embarras izmotati se iz zadrege, iz težav
    sortir d'une école končati (neko) šolo, študij na (neki) šoli
    sortir d'une famille honorable izhajati iz spoštovane, poštene družine
    sortir des gonds priti iz tečajev, figuré razjeziti se
    il est nouvellement sorti de l'université pravkar je diplomiral na univerzi
    sortir du lit vstati iz postelje
    sortir des mains de l'ouvrier biti še čisto nov
    sortir de maladie pravkar ozdraveti
    sortir de la mémoire, de l'esprit, de la tête izpasti iz spomina, biti pozabljen
    sortir de l'ordinaire biti neobičajen
    la pensée ne sort pas assez misel ne prihaja do izraza
    sortir du port izpluti iz pristanišča
    sortir de son rôle pasti iz svoje vloge
    sortir du sujet oddaljiti se od svojega predmeta
    sortir sain et sauf d'un accident odnesti zdravo kožo iz nesreče
    sortir de la vie umreti
    ne pas en sortir ne priti iz, ne opraviti, ne dokončati
    cela m'est sorti to mi je ušlo, izpadlo
    j'ai trop à faire, je n'en sors pas ne pridem iz dela
    les yeux lui sortent de la tête ves iz sebe je, ves besen je
    la faim fait sortir le loup du bois lakota prežene volka iz gozda
    au cours du match, l'arbitre a fait sortir un joueur du terrain med tekmo je sodnik izključil enega igralca iz igre
    la locomotive est sortie des rails lokomotiva se je iztirila
    il se croit sorti de la cuisse de Jupiter on misli, da izhaja iz slavne družine
    ce dictionnaire sort par fascicules ta slovar izhaja v snopičih
    cela sort de ma compétence to ne spada v mojo kompetenco
    (familier) sortir d'en prendre imeti dovolj kake neprijetnosti
    merci bien, je sors d'en prendre! hvala lepa, dovolj mi je tega!
    (verbe transitif):

    sortez les mains de vos poches! roke iz žepa!
    sortez la poitrine! prsi ven!
    sortir l'enfant peljati, vzeti otroka ven, na sprehod
    ce mari ne sort jamais sa fémme ta soprog ne gre nikoli ven z ženo
    sortir quelqu'un de la salle izgnati, vreči koga iz dvorane
    sortir un blessé des décombres izvleči ranjenca iz ruševin
    (populaire) sortez le! à la porle! vrzite ga ven!
    sortir sa voiture du garage izpeljati avto iz garaže
    cette maison d'édition sort beaucoup d'ouvrages ta založba izda(ja) mnogo del
    il nous en a sorti une bien bonne povedal nam je dobro, posrečeno zgodbo
    se sortir d'affaire, s'en sortir izvleči se iz afere, pomagati si
  • souvent [suvɑ̃] adverbe često, pogosto

    assez souvent dostikrat
    plus souvent! (familier) nikoli več!
    le plus souvent najčešče, v večini primerov, večinoma
    plus souvent qu'à mon (ton, son ...) tour večkrat kot normalno zame (zate, zanj ...)
  • tarir [tarir] verbe transitif osušiti, posušiti; ustaviti, nehati z; verbe intransitif iz-, posušiti se; usahniti, prenehati

    la sécheresse a tari les puits suša je izsušila vodnjake
    tarir ses larmes nehati jokati
    cette source ne tarit jamais ta studenec nikoli ne usahne
    la conversativn tarit pogovor zastaja
    ne pas tarir d'éloges sur quelqu'un neprenehoma koga hvaliti
    ne pas tarir sur un sujet neprestano govoriti o neki stvari
  • toi [twa] pronom ti; tebe

    à toi tebi
    chez toi pri tebi (doma)
    si j'étais toi če bi (jaz) bil na tvojem mestu
    moi d'abord, après toi najprej jaz, nato ti
    t'épouser, toi, jamais! poročiti tebe, nikoli!
  • toucher1 [tuše] verbe transitif (p)otipati, prijeti za, zadeti; dotakniti se, dotikati se; dvigniti, dobiti, prejeti (denar); igrati (orgle); vnovčiti (ček); tikati se (česa); biti v sorodu z; sporočiti, povedati (quelque chose à quelqu'un komu kaj); figuré ganiti, prevzeti, (pri)zadeti; verbe intransitif dotakniti se (à quelque chose česa); biti ali priti čisto blizu; zadeti ob, mejiti (à na); musique igrati (de quelque chose na kaj); marine zapluti (à un port v pristanišče); juridique spremeniti (à une loi zakon); figuré tikati se (à quelque chose česa)

    se toucher dotikati se, zadeti eden ob drugega, mejiti medsebojno
    pas touche! (familier) ne dotikaj se!
    touchez-là! udarite! dajte roko! (pri sklenjeni kupčiji)
    toucher un adversaire à l'épaule zadeti nasprot-nika v ramo
    où peut-on vous toucher? kje vas lahko dobim(o)?
    toucher du bout des doigts otipa(va)ti, figuré biti blizu cilja
    toucher au but doseči cilj
    il touche à la cinquantaine bliža se svojemu petdesetemu letu
    il me toucha à l'épaule dotaknil se je moje rame, potipal mi je ramo
    toucher à sa fin bližati se koncu, nagibati se h koncu
    toucher le fond priti z nogami do dna (v vodi), lahko stati v vodi
    toucher la main à quelqu'un dati komu roko (pri pozdravu)
    toucher son mois prejeti svojo mesečno plačo
    toucher le port zapluti v pristanišče
    toucher au port (figuré) bližati se cilju
    toucher des roues (aéronautique) pristati (na zemljo)
    toucher un mot à quelqu'un de quelque chose povedati, omeniti komu kaj
    toucher à une question, à un problème dotakniti se vprašanja, problema
    toucher quelqu'un par téléphone doseči koga telefonično
    toucher au vif (figuré) zadeti v živo
    il n'a jamais touché à un volant on ni nikoli šofiral
    n'avoir pas l'air d'y toucher (figuré, familier) skrivati svojo igro, potuhnjeno ravnati, biti nedolžnega videza (kot da ne bi znali do tri šteti)
    faire toucher quelque chose au doigt et à l'œil (figuré) jasno, otipljivo komu kaj pojasniti
    se laisser toucher (figuré) pustiti se omehčati
    se toucher dans la main seči si v roko
    les extrêmes se touchent nasprotja imajo (često) kaj skupnega
  • tout1 e [tu, t] adjectif, pluriel tous, toutes [tu, tut], ves, cel; vsak

    à tout prendre v celem, v splošnem
    après tout končno, prav za prav, sicer pa
    de toute(s) sorte(s) vsake vrste, vseh vrst
    en tout pays povsod
    en tout temps ob vsakem času
    malgré tout kljub vsemu
    (pendant) toute l'année (skozi) vse leto
    sur toute chose predvsem
    somme toute v celem (vzeto), v splošnem
    en tout cas v vsakem primeru
    voilà tout to je vse
    une fois pour toutes enkrat za vselej
    le Tout-Paris najznamenitejše osebe Pariza
    une vie toute de soucis skrbi polno življenje
    tout autant prav toliko, prav tako
    tout de bon popolnoma resno
    tout cet été vse to poletje
    tout comme prav tako kot, kot da
    tout un chacun vsak človek, vsi
    tout à coup nenadoma
    tout d'un coup na mah
    tout à fait popolnoma
    toutes les fois que ... vsakikrat, ko ...
    tout à l'heure pravkar
    tout de même kljub temu
    tout au moins vsaj, najmanj
    tout ce qu'il y a de plus (vrai) zelo (resnično)
    tout le monde vsi
    toute personne vsaka oseba, vsakdo
    tout au plus kvečjemu, največ
    tout le reste vse ostalo
    tout riche qu'il soit naj je še tako bogat
    tous les trente six du mois (figuré) nikoli
    tout de suite takoj
    à toute vitesse z vso hitrostjo
    à tout venant komur koli
    de toute beauté zelo lep
    tous (les) deux oba
    c'est tout un to je vseeno
    c'est tout dire s tem je vse povedano
    tout est là v tem je problem
    ce n'est pas tout de ... ni dovolj, da ...
    être tout yeux, tout oreilles napeto gledati, poslušati
    elle était toute à son travail bila je vsa zatopljena v svoje delo
    elle avait tout d'une mère imela je vse lastnosti matere
    tout en mangeant il parcourait le courrier čeprav, medtem ko je jedel, je prebiral pošto
    tout est bien qui finit bien (proverbe) konec dober, vse dobro
  • trente [trɑ̃t] adjectif trideset; trideseti; masculin število, številka 30

    le trente mai (dne) 30. maja
    la guerre de trente ans tridesetletna vojna
    trente-six šestintrideset, familier veliko, nedoločeno število (česa)
    il y en a trente-six sortes jih je sto vrst
    tous tes trente-six du mois skoraj nikoli
    bête comme trente-six mille pots neumen kot noč
    en voir trente-six chandelles vse zvezde videli (od udarca)
    page trente stran 30, 30. stran
    se mettre, être sur son trente et un, (vieilli) sur son trente-six obleči se v svojo najlepšo obleko, biti v svoji najlepši obleki
  • trinité [trinite] féminin, religion trojica

    la Trinité praznik sv. Trojice
    (familier) à Pâques ou à la Trinité nikoli
    la Trinité cerkev sv. Trojice v Parizu
  • trou [tru] masculin luknja; figuré vrzel; bedno stanovanje, brlog; populaire jama, grob; uho (šivanke); familier zakotna, odmaknjena vas

    trou à fumier gnojiščna jama
    trou d'obus lijak od granate
    trou de la serrure luknja pri ključavnici
    trou de sonde, de forage vrtina
    trou du souffleur suflerjeva školjka
    le trou normand (figuré) žganje, ki se pije sredi obeda
    trou d'air zračna luknja (žep)
    un petit trou pas cher odmaknjena vasica, cenena za letovanje
    faire un trou à la bourse globoko seči v žep
    faire un trou pour en boucher d'autres (figuré) napraviti nov dolg, da bi z njim poplačali druge (stare)
    faire son trou (figuré) visoko se povzpeti, uspeti v življenju
    il n'est jamais sorti de son trou on ni nikoli potoval, ne pozna prav nič sveta
    avoir des trous de mémoire pozabljati
    rester dans son trou (figuré) skri(va)ti se
  • user [üze] verbe intransitif, verbe transitif

    user de quelque chose uporabljati kaj
    user quelque chose obrabiti kaj
    user mal slabo uporabiti, zlorabiti
    user de violence uporabiti silo
    user sa santé pokvariti si zdravje
    les soucis l'ont usé skrbi ga uničujejo
    en user bien; mal avec quelqu'un lepo, slabo s kom ravnati
    je n'use jamais de café le soir zvečer nikoli ne pijem kave
    s'user obrabiti se; izgubiti svojo moč, svoje zdravje
  • vie [vi] féminin življenje, življenjska moč; način življenja; živahnost; populaire vpitje, hrup

    à vie za vse življenje, dosmrtno
    pension féminin à vie dosmrtna penzija
    en vie pri življenju, živ
    au péril de ma, ta, sa ... vie v smrtni nevarnosti
    entre la vie et la mort med življenjem in smrtjo, v smrtni nevarnosti
    italien y va de la vie gre za življenje
    jamais de la vie nikoli
    pour la vie za vedno
    sans vie brez življenja, neživ; brez moči
    sous peine de la vie pod smrtno kaznijo
    la vie durant vse (svoje) življenje
    avoir la vie dure biti trdoživ
    devoir la vie à quelqu'un dolgovati komu življenje
    donner la vie à quelqu'un dati, podariti komu življenje
    faire sa vie urediti si življenje po svoji zamisli
    gagner sa vie služiti si svoj kruh
    mener la bonne vie; joyeuse vie veselo živeti, veseljačiti
    rendre la vie dure à quelqu'un komu (za)greniti življenje
    sa vie ne tient qu'à un fil njegovo življenje visi na nitki
    vivre sa vie živeti po svoje, biti svoboden
    assurance féminin sur la vie življenjsko zavarovanje
    coût masculin de la vie življenjski stroški
    dégoûté de la vie naveličan, sit življenja
    femme féminin de mauvaise vie razuzdanka
    niveau masculin de la vie življenjski standard
    question féminin de vie et de mort življenjsko vprašanje
    régime masculin; train masculin de vie način življenja
    vie de chien (figuré) pasje življenje
    vie chère drago življenje, draginja
    vie en commun skupno življenje
    vie économique gospodarsko življenje
    vie de misère bedno življenje
    vie d'étudiant, de garçon, sportive študentovsko, samsko, športno življenje
    vie privée, professionnelle zasebno, poklicno življenje
    que voulez-vous, c'est la vie kaj hočete, táko je (pač) življenje
    avoir la vie sauve ostati živ, rešiti si življenje
    risquer sa vie tvegati svoje življenje