Franja

Zadetki iskanja

  • tard [tar] adverbe pozno, kasno; masculin pozna dnevna ura; konec življenja

    au plus tard najpozneje, najkasneje
    sur le tard pozno zvečer; figuré proti koncu življenja
    tôt ou tard prej ali slej
    trop tard prepozno, prekasno
    trop tard d'un jour en dan prepozno
    il est, il se fait tard pozno je, pozno postaja
  • têteau [tɛto] masculin konec (velike) veje
  • week-end [wikɛnd] masculin konec tedna, nedeljski odmor, vikend

    partir en week-end iti na vikend
    passer son week-end ... preživeti svoj vikend ...
    pluriel: week-ends
  • achever [ašve] verbe transitif dokončati, dovršiti; zaključiti; uničiti, ubiti; zadati poslednji udarec; izpiti (steklenico)

    s'achever (do)končati se; poteči (rok); konec vzeti, uničiti se
    achever un travail, un roman dokončati delo, roman
    achever ses jours à la campagne končati svoje življenje na deželi
    achever un blessé (do smrti) pobiti ranjenca
    cette grippe l'a achevé ta gripa ga je uničila
    cette remarque méprisante acheva d'indisposer l'agent (de police) ta zaničljiva opazka je dokončno ozlovoljila policaja
  • affectionné, e [-ksjɔne] adjectif vdan

    votre affectionné Pierre Vaš vdani Peter (konec pisma)
  • alerte2 [alɛrt] féminin alarm, znak za nevarnost, poplah; prestrašenost, vznemirjenje; vznemirljiv položaj, nevarnost

    alerte! pozor! alarm!
    alerte aérienne, aux avions letalski alarm
    alerte aux chars, aux gaz tankovski, plinski alarm
    fausse alerte slep alarm, prazen strah
    fin féminin d'alerte konec alarma
    troupes féminin pluriel en état d'alerte čete v pripravljenosti
    les sirènes donnent l'alerte sirene tulijo alarm
    sonner la sirène d'alerte s sireno dati alarm (o letalskem napadu)
    donner l'alerte dati alarm, zbuditi pozornost
    en cas d'alerte, nous descendrons à l'abri v primeru alarma bomo šli v zaklonišče
    à la première alerte, j'appellerai le docteur ob prvi preteči nevarnosti bom poklical zdravnika
  • alignement [-njəmɑ̃] masculin uvrstitev; ravna črta, vrsta; politique uravnavanje, prilagoditev

    alignement droit (želez.) ravna proga
    alignement d'un parti sur la politigue de l'État prilagoditev kake stranke politiki države
    mettre à l'alignement izravnati
    se mettre à l'alignement postaviti se na konec vrste
    à droite alignement! desno se ravnaj!
    alignement monétaire denarna prilagoditev
    non-alignement neuvrščenost (politique)
  • ambulant, e [-lɑ̃, t] adjectif potujoč, hodeč, nestalen (življenje); masculin poštni uslužbenec v poštnem vagonu

    comédien, musicien masculin ambulant potujoči gledališki igralec, muzikant
    marchand masculin ambulant krošnjar
    bureau masculin ambulant poštni vagon
    cadavre ambulant masculin, (familier) mršava, bolna oseba, ki se ji bliža konec življenja
    vente féminin ambulante prodaja (v vlaku) pijač, sadja itd.
  • analyse [-liz] féminin analiza; razčlemba, razčlenjenje; preiskava; (kritično) poročilo, mnenje, ocena

    en dernière analyse konec koncev, v bistvu
    analyse du marché analiza tržišča
    analyse spectrale spektralna analiza
    analyse du sang, des urines, d'un composé chimique analiza krvi, urina, kemične spojine
    faire l'analyse d'un ouvrage scientifique analizirati, resumirati znanstveno delo
  • anarchie [anarši] féminin anarhija, brezvladje, nered, zmeda, neurejenost, brezpravje

    le pays est dans l'anarchie v deželi vlada anarhija
    mettre fin à l'anarchie napraviti konec anarhiji, neredu
  • année [ane] féminin leto, leto dni; letnik; letina

    cette année letos
    d'année en année od leta do leta
    bonne année! srečno novo leto!
    année bissextile, scolaire, universitaire, budgétaire, financière prestopno, šolsko, akademsko, budžetno, finančno leto
    année civile, d'épreuve, d'exercice, fiscale, solaire, de lumière koledarsko, poskusno, poslovno, fiskalno, sončno, svetlobno leto
    toute l'année vse leto
    d'une année à l'autre iz leta v leto
    en fin d'année konec leta
    au commencement de l'année v začetku leta
    en quelle année? katerega leta?
    en l'année 1960; l'année dernière lani
    l'année passée lani; prejšnje, predhodno leto
    les revenus d'une année dohodki enega leta
    devoir une année de loyer dolgovati enoletno najemnino
    être dans sa trentième année biti v tridesetem letu starosti
    souhaiter la bonne année à quelqu'un voščiti komu srečno novo leto
    il y a bien des années que nous nous sommes vus precéj let je že, kar smo se videli
  • après [aprɛ] préposition, adverbe po, za, potem, nato, pozneje; dljè, naprej za

    vingt ans après dvajset let pozneje
    après cela po tem, nato
    après quoi nakar
    l'un après l'autre eden za drugim
    après le pont, l'église naprej od mostu, od cerkve
    d'après po, posneto po
    d'après nature po naravi
    d'après ce que disent les journaux po tem, kar pišejo časniki
    d'après lui po njegovem, po njegovih besedah, po njegovi sodbi
    longtemps après dolgo potem
    peu après, peu de temps après malo potem
    immédiatement après, aussitôt après takoj nato
    ci-après dalje spodaj
    et après? et puis après? in potem? in kaj zato?
    la page d'après naslednja stran
    l'instant d'après hip nato, v naslednjem hipu
    l'année d'après v naslednjem letu
    après coup naknadno, prekasno, prepozno
    après tout konec koncev, končno, po vsem tem; sicer pa
    après tout, cela m'est égal sicer pa mi je (to) vseeno
    après que potem ko
    après avoir mangé il est parti (potem)ko je pojedel, je odšel
    après vous, je vous en prie! izvolite (iti) naprej, prosim!
    attendre après quelqu'un, quelque chose čakati na koga, na kaj
    courir après quelqu'un teči, letati za kom
    crier après quelqu'un vpiti na koga, za kom
    être après son travail (familier) biti vedno pri delu
    elle est furieuse après son mari besna je na (svojega) moža
    soupirer après zdihovati, hrepeneti po
    venir après quelqu'un priti za kom
  • attendre* [atɑ̃dr] verbe transitif čakati, pričakovati, familier nestrpno čakati (après quelqu'un koga)

    attendre après quelque chose potrebovati kaj
    s'attendre à quelque chose nadejati se česa, računati s čim, pričakovati kaj
    attendre l'autobus sous la pluie čakati na avtobus v dežju
    attendre l'occasion favorable čakati na ugodno priliko
    aller attendre quelqu'un à la gare iti po koga na postajo
    (se) faire attendre pustiti (se) čakati
    il se fait attendre dolgo ga ni
    attendre beaucoup de quelqu'un mnogo od koga pričakovati, mnogo si od njega obljubljati
    attendez (donc)! trenutek! poslušajte (no, vendar)!
    attendez-vous-y! zanesite se na to!
    on peut s'attendre à tout vse lahko pričakujemo
    le résultat ne se fit pas attendre posledice niso izostale
    j'attends que ça soit fini čakam, da bo tega konec
    je n'attends pas après votre aide ne potrebujem vaše pomoči, ne čakam na vašo pomoč
    je m'attendais un peu à vous voir malo sem pričakoval, računal s tem, da vas bom videl
  • bien1 [bjɛ̃] adverbe dobro; (čisto) prav; saj, pač; zelo mnogo

    eh bien! no! no torej!
    bien que čeprav, dasi
    si bien que tako da
    ou bien ali pa
    aussi bien que prav tako kot, kot tudi
    quand bien même celó če, tudi če
    bien sûr gotovo, seveda
    bien autrement, bien évidemment čisto drugače, čisto jasno
    bien entendu samoumevno, se razume, seveda
    bien longtemps, bien souvent zelo dolgo, zelo pogosto
    tant bien que mal kolikor toliko, za silo
    bien meilleur, bien moins mnogo boljši, mnogo manj
    les gens bien višja plast družbe, fini ljudje
    bien des gens, bien d'autres mnogo ljudi, mnogi drugi
    un homme bien poštenjak, vesten, resen človek
    c'est bien lui to je (res) on
    c'est bien simple to je čisto preprosto
    il est bien de sa personne čedne zunanjosti je
    elle a dû être bien dans sa jeunesse morala je biti lepa, ko je bila mlada
    il est bien entendu que ... samo ob sebi se razume, da ...
    on est bien ici tu se človek (kar) dobro počuti
    c'est bien à vous de ... to je lepo od vas, da ...
    j'ai bien téléphoné, mais tu n'étais pas rentré saj sem ti telefoniral, a tebe še ni bilo doma
    aller, se porter bien dobro se počutiti
    tout lui va bien vse se mu, ji dobro poda
    être bien avec quelqu'un dobro se razumeti s kom
    voilà qui commence bien! to se pa dobro, lepo začenja!
    c'était bien la peine! (ironično) prav splačalo se je!
    se donner bien de la peine zelo si prizadevati
    bien fait pour lui! prav mu je!
    vous feriez bien de ... dobro bi napravili, če ..., morali bi ...
    vous avez bien de la chance imate veliko srečo
    venir bien (botanique) uspevati
    il ne se sent pas bien ne počuti se dobro
    vouloir bien privoliti
    je voudrais bien savoir rad bi vedel
    il y a bien deux mois que ... dobra dva meseca je že, kar ...
    cela vaut bien le double to je vredno najmanj dvakrat toliko
    tout cela est bel et bien, mais ... vse to je lepo in dobro, toda ...
    rira bien qui rira le dernier (proverbe) kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje
    tout est bien qui finit bien konec dober, vse dobro
  • bois [bwa] masculin les; gozd; drevo; toporišče, držaj; pluriel lesena pihala; jelenovi rogovi

    bois blanc mehek les
    bois de chêne, de frêne, de hêtre, de mélèze, de sapin, de tilleul hrastov, jesenov, bukov, mecesnov, smrekov, lipov les
    bois de charpente, à bâtir de construction, d'œuvre stavbni, gradbeni les
    bois de chauffage, à brûler drva
    bois de fusil puškino kopito
    bois de mine jamski les
    bois de justice giljotina
    bois de lit posteljnjak
    bois mort suhljad
    bois précieux, de sciage plemenit, rezan les
    bois en sève, vert, vif surov les
    de bois lesen
    à la cloche de bois skrivaj
    articles masculin pluriel en bois lesnina, suha roba
    charbon masculin de bois oglje
    éclat masculin de bois trščica, iver
    homme masculin de bois (figuré) lipov bog
    homme masculin des bois orangutan; divjak, neotesanec
    imprégnation féminin du bois impregnacija lesa
    sciure féminin de bois žaganje
    train masculin de bois splav
    volée féminin de bois vert batine; težak poraz
    avoir la gueule de bois (figuré) imeti »mačka«
    être du bois dont on fait les flûtes (figuré) biti priljuden, družaben
    n'être pas de bois ne biti iz lesa, biti občutljiw
    faire, fendre, casser du bois cepiti, sekati drva
    faire flèche de tout bois (figuré) vse sile napeti, vsa sredstva uporabiti
    métrer, cuber le bois meriti les
    montrer visage de bois ne treniti z obrazom
    trouver visage de bois najti, naleteti na zaprta vrata (npr. ob obisku)
    toucher du bois potrkati na les ter s tem skušati odvrniti nesrečo ali zlo usodo
    je vous montrerai de quel bois je me chauffe vam bom že pokazal, kaj znam; tega ne bom trpel
    il n'est bois si vert qui ne s'allume vsake potrpežljivosti je enkrat konec
  • bouche [buš] féminin usta, ustna votlina; gobec (živali); golt, žrelo; odprtina, luknja, vhod; ustje (reke); technique ustnik

    bouche d'égout odtočnik, požiralnik
    bouche à feu top, kanon
    bouche d'incendie hidrant
    bouche inutile nekoristen jedec
    bouche de métro vhod v metro (podzemeljsko železnico)
    le bouche à bouche postopek umetnega dihanja usta na usta
    bouche cousue! tiho! ne povej(te) nikomur!
    la bouche en cœur smešno afektirano
    fine bouche sladkosnedež, sladokusec
    provisions féminin pluriel de bouche proviant, živež
    la bonne bouche dober okus po jedi
    ta bouche! molči! jezik za zobe!
    de bouche en bouche od ust do ust
    de bouche à l'oreille zaupno
    avoir la bouche amère imeti grenek okus v ustih
    avoir le cœur à, sur la bouche imeti srce na jeziku
    avoir l'eau à la bouche sline cediti, želeti
    avoir la bouche bien garnie imeti lepe zobe
    demeurer, rester bouche close, bouche cousue onemeti, molčati, držati jezik za zobmi
    écouter bouche béante poslušati z odprtimi usti
    enlever le pain de la bouche de quelqu'un odjedati, jemati komu kruh
    être à bouche que veux-tu živeti v izobilju
    être dans toutes les bouches biti predmet pogovora vseh ljudi
    être, rester bouche bée ostati s široko odprtimi usti, na široko odpreti usta
    s'embrasser à bouche que veux-tu mnogokrat se poljubiti
    faire la petite bouche prisiljeno, afektirano se vesti, pačiti se, zmrdovati se, biti izbirčen
    ne point faire la petite bouche odkrito svoje mnenje povedati
    faire venir l'eau à la bouche zbuditi, delati komu skomine
    fermer la bouche à quelqu'un zamašiti, zapreti usta komu
    garder quelque chose pour la bonne bouche prihraniti najboljše za konec
    laisser quelqu'un sur sa bonne bouche zapustiti komu dober vtis
    porter à la bouche k ustom nesti
    prendre sur sa bouche odtrgati si od ust
    rester, demeurer sur la bonne bouche nehati jesti, ko človeku najbolj tekne, mu gre najbolj v slast
    sentir de la dišati iz ust
    traiter quelqu'un à bouche que veux-tu koga kraljevsko gostiti
    l'eau m'en vient à la bouche sline se mi pocede ob tem
    venir la bouche enfarinée priti z naivnimi iluzijami, z bedasto zaupljivostjo
  • casser [kɑse] verbe transitif razbiti, zlomiti, polomiti, razdreti, pokvariti; raztrgati; juridique razveljaviti, ovreči (sodbo, odločbo, poroko, testament); militaire degradirati; odpustiti (iz službe), odstaviti (un fonctionnaire visokega uradnika); verbe intransitif razbiti se, zlomiti se, raztrgati se (nit)

    le verre a cassé en tombant kozarec se je razbil pri padcu
    se casser zlomiti se, familier utruditi se, (oseba) star, slaboten, betežen postati
    à tout casser nepremišljeno, predrzno, noró
    un film à tout casser izreden film
    conduire sa voiture à tout casser voziti avto z vso brzino
    ça coûtera 200 francs, à tout casser to bo stalo kvečjemu, največ 200 frankov
    casser une assiette, un verre, une vitre razbiti krožnik, kozarec, šipo
    casser du bois (aéronautique, familier) poškodovati se, razbiti se
    casser bras et jambes à quelqu'un (familier) popolnoma koga uničiti
    se casser le cou, la figure, la gueule, la tête (populaire) vrat si zlomiti, pasti; doživeti nezgodo, nesrečo
    casser la croûte jesti, prigrizniti, malicati
    se casser les dents sur quelque chose polomiti si zobe na čem
    casser la figure, la gueule à quelqu'un (familier) koga na pol pobiti, pretepsti
    casser aux gages odpustiti (iz službe)
    casser de son grade degradirati
    se casser la jambe zlomiti si nogo
    casser le morceau (figuré) priznati
    casser le morale demoralizirati
    se casser le nez pasti na nos, slabo naleteti, spodleteti
    se casser le nez à la porte de quelqu'un nikogar ne najti doma; biti odklonjen, zavrnjen
    casser les oreilles à quelqu'un na ušesa komu trobiti, oglušiti koga
    il en payera les pots cassés moral bo povrniti škodo
    casser les pieds à quelqu'un nadlegovati, dolgočasiti koga
    casser sa pipe (familier) umreti
    casser les prix nenadoma znižati cene
    son ressort est cassé on nima nobene volje več
    casser du sucre sur le dos de quelqu'un obrekovati koga
    casser la tête à quelqu'un (familier) oglušiti, utruditi, omamiti, zmesti, nadlegovati koga
    se casser la tête beliti si glavo
    se casser la tête contre les murs glavo si ob zid razbijati, figuré obupati, izgubiti vsako upanje, popolnoma obupati
    casser les vitres razbiti šipe, figuré ravnati brezobzirno, naravnost povedati svoje mnenje, napraviti škandal
    se casser les yeux (familier) oči si (po)kvariti
    ne rien se casser (familier) ne si dajati veliko truda, ne se pretegniti
    ça ne se casse rien (populaire) to ni nič posebnega
    tu nous la, les casses dolgočasiš nas!
    il faut casser le noyau pour avoir l'amande, on ne fait pas d'omelette sans casser d'œufs vsaka šola nekaj stane, brez dela ni jela
    qui casse les verres les paye kdor povzroči škodo, jo mora tudi plačati
    tout passe, tout lasse, tout casse (proverbe) vsake stvari je enkrat konec
  • ce [sə] pronom to

    ce qui (to), kar
    ce que (to) kar
    depuis ce od tedaj
    c'est-à-dire to se pravi, to je, namreč
    qu'est-ce à dire? kaj se to pravi?
    ce disant rekoč to, s temi besedami
    ce dit-on kot se govori, tako se govori
    c'en est fait de moi z menoj je konec
    ce n'est pas que (je veuille) ne da bi morda (hotel)
    pour ce faire v ta namen
    ce (me) semble kot se zdi, kot je videti
    c'est à moi de ... jaz sem na vrsti, da ...
    c'est pourquoi zato
    c'est que ker; namreč
    c'est à pleurer človek bi se zjokal
    sur ce nakar; nato
    le temps, c'est de l'argent (proverbe) čas je zlato
  • cesser [sɛse] verbe transitif (pre)nehati, končati, opustiti; verbe intransitif nehati se

    cesser le travail nehati, ustaviti delo
    ne (pas) cesser de faire quelque chose nepretrgoma kaj delati
    cesser de souffrir dotrpeti
    cesser d'avancer ustaviti se
    faire cesser quelque chose napraviti čemu konec
    cesser d'être en vigueur prenehati veljati, izgubiti veljavnost
    l'orage a cessé vihar je prenehal
  • charme [šarm] masculin

    1. čar, mičnost, dražest; fascinacija; začaranje, čarovna formula, čarovno sredstvo

    2. botanique gaber

    charme irrésistible čar, ki se mu ni moči ustavljati
    charme de la nouveauté čar novosti
    air masculin, chanson féminin de charme omledna pesem
    état masculin de charme (médecine) trans
    avoir du charme biti privlačen
    être sous le charme de quelqu'un biti očaran, ves prevzet od koga
    faire du charme à quelqu'un skušati koga zapeljati
    exercer, jeter un charme sur quelqu'un uročiti koga
    mettre, tenir quelqu'un sous le charme začarati koga
    se porter comme un charme biti zdrav ko dren
    rompre le charme premagati čar ali začaranost; razdreti iluzije
    le charme est rompu iluzije je konec