Franja

Zadetki iskanja

  • courir* [kurir] verbe intransitif teči, dirjati, drveti, dirkati; leteti; tekmovati v teku; planiti (à na); potikati se okoli; figuré stremeti, letati (après za); teči (reka); potekati; krožiti, širiti se (govorica); biti zrahljan (vozel); verbe transitif loviti, zasledovati; (vneto) obiskovati, obleta(va)ti; poskusiti (srečo), izpostaviti se (nevarnosti); vulgairement iti na živce, dolgočasiti

    tu me cours na živce mi greš
    en courant v naglici, na hitro
    arriver en courant priteči
    par le temps qui court v sedanjih razmerah
    le mois qui court tekoči mesec
    faire courir un bruit širiti govorico
    courir sa chance poskusiti srečo
    courir les bals hoditi po plesih
    courir le cachet dajati privatne lekcije
    courir les champs potepati se
    courir un danger izpostavljati se nevarnosti, biti v nevarnosti
    courir les filles letati za dekleti, dvoriti jim
    courir à sa fin iti h koncu, iztekati se
    courir après la fortune, le succès gnati se za bogastvom, za uspehom
    courir après une femme letati za žensko
    courir le même lièvre (figuré) zasledovati isti cilj
    courir après quelqu'un loviti koga
    j'ai couru tous les magasins obletal sem vse trgovine
    courir sur le marché (de quelqu'un) več ponuditi kot (kdo drug)
    courir la mer križariti po morju
    courir le monde potovati po svetu
    courir le 100 mètres tekmovati v teku na 100 m
    courir au nord jadrati, pluti proti severu
    courir sur les pas, sur les brisées de quelqu'un komu v škodo, v zelnik hoditi
    courir à sa perte, à sa ruine drveti v (svojo) pogubo
    courir au plus pressé najprej najnujnejše opraviti
    courir le risque de la vie tvegati življenje, biti v smrtni nevarnosti
    courir les rues (figuré) ne biti nič nenavadnega; biti vsem (po)znan
    un livre qui court les rues banalna knjiga
    courir sur ses 60 ans bližati se svojim 60 letom
    (populaire) courir sur le système, sur le haricot à quelqu'un nadlegovati koga
    courir à toutes jambes, à perdre haleine, à fond de train, comme le vent, comme un lièvre, comme un dératé zelo hitro teči (ko veter, ko zajec ipd.)
    courir après le temps nikoli ne imeti dovolj časa za izvršitev kakega dela
    courir le cerf, le sanglier zasledovati, loviti jelena, merjasca
    tu peux toujours courir (populaire) kar čakaj na to!
  • cuisine [kɥizin] féminin kuhinja; kuharstvo, kuharska umetnost; hrana; kuharsko osebje; figuré nečedni postopki; argot policijsko ravnateljstvo

    cuisine électorale (familier) nečedni postopki, spletke pri volitvah
    cuisine fonctionnelle funkcionalna, moderna kuhinja
    cuisine roulante (militaire) poljska kuhinja
    cuisine scolaire šolska kuhinja
    batterie féminin de cuisine kuhinjska posoda
    latin masculin de cuisine slaba latinščina
    livre masculin de cuisine kuharska knjiga
    faire la cuisine (en plein air) kuhati, pripraviti obed (na prostem)
    fonder la cuisine skrbeti za hrano, jedi
  • de [də] préposition od, iz; o; z; zaradi

    le livre de Jean Ivanova knjiga
    j'ai reçu une lettre de lui prejel sem pismo od njega
    il est natif de Nice doma, rojen je v Nici
    de bonne heure zgodaj, rano
    près de zraven
    de près od blizu, iz bližine
    de ma vie za čas mojega življenja
    de plus en plus vedno bolj, vse bolj
    de plus en plus grand vse, vedno večji
    de soi-même sam od sebe
    de peu skoraj
    de jour, de nuit podnevi, ponoči
    d'aujourd'hui en huit danes teden
    de ce côté na tej strani, na to stran
    bien de l'argent mnogo denarja
    la ville de Ljubljana mesto Ljubljana
    le train de Paris vlak, ki gre v Pariz, pride iz Pariza
    pas de chance! (pač) ni sreče! smola!
    long de 3 mètres tri metre dolg
    âgé de 30 ans 30 let star
    amour masculin de la patrie ljubezen do domovine
    crainte féminin des ennemis strah pred sovražniki
    il est de la famille on je član družine, pripada družini
    il est aimé de ses parents starši ga imajo radi
    mourir de faim umreti od gladu
    une chienne de vie pasje življenje
    je vous demande de partir prosim vas, da odidete
    montrer du doigt s prstom pokazati
    content de zadovoljen z
    si j'étais (que de) vous če bi jaz bil na vašem mestu
    comme si de pleurer avançait à quelque chose kot da bi jok(anje) pomagal(o)
    et tout le monde de rire in vsi so se zasmejali
  • décrier [dekrie] verbe transitif razvpiti, slabo govoriti (quelqu'un o kom), očrniti; omalovaževati

    décrier sa marchandise (figuré) sam sebi škoditi
    livre masculin décrié diskreditirana, razvrednotena, omalovaževana knjiga
  • démarquage, -cage [-markaž] masculin plagiatorstvo; plagiat

    ce livre n'est qu'un démarquage ta knjiga ni drugega kot plagiat
  • dépareillé, e [-rɛje] adjectif nekompleten (zbirka, serija); posamičen

    gants masculin pluriel dépareillés dve neparni rokavici
    un volume dépareillé des œuvres complètes de Hugo posamičen zvezek (knjiga) od kompleta Hugojevih del
  • dépourvu, e [depurvü] adjectif brez sredstev

    dépourvu d'argent, de ressources brez denarja, brez sredstev
    dépourvu d'esprit neduhovit
    appartement masculin dépourvu du chauffage central stanovanje brez centralne kurjave
    livre masculin dépourvu d'intérêt nezanimiva knjiga
    au dépourvu iznenada, nepričakovano; nepripravljen
    prendre au dépourvu presenetiti
  • doré, e [dɔre] adjectif pozlačen; zlato rumeno (za)pečen; figuré sijajen; laskav, zapeljiv; masculin pozlatnina; familier srečko, srečen človek

    langue féminin dorée spreten jezik, spreten govornik
    jeunesse féminin dorée zlata mladina (= mladina bogate buržoazije v francoski revoluciji); bogata, brezdelna, elegantna mladina
    les blousons dorés mladi prestopniki zlate mladine (v črnih usnjenih suknjičih)
    veine féminin dorée pesniška žilica
    bonne renommée vaut mieux que ceinture dorée (proverbe) dober glas je več vreden kot zlat pas
    faisan masculin doré zlati fazan
    doré sur tranche z zlato obrezo (knjiga)
    rêve masculin doré zlate, čudovite sanje
  • école [ekɔl] féminin šola, šolsko poslopje; šolska mladina; učiteljski zbor; uk, šolanje; izobrazba; militaire vaje, vežbanje; šola (smer v slikarstvu)

    à l'école v šoli (tudi figuré)
    école en plein air šola na prostem
    école d'apprentissage vajenska šola
    école d'art dramatique, d'art industriel šola za dramsko umetnost, za umetnostno obrt
    école des aveugles, des sourds-muets šola za slepe, za gluhoneme
    école des beaux-arts umetnostna akademija
    école d'aviation letalska šola
    école à classe unique enorazredna š.
    école de commerce, commerciale trgovska š.
    école de danse, forestière, industrielle plesna, gozdarska, obrtna šola
    école de droit pravna fakulteta
    école de garçons, de filles, mixte deška, dekliška, mešana š.
    école de guerre vojna akademija
    école laïque laična, (po)svetna š.
    école maternelle, enfantine otroški vrtec
    école de médecine medicinska fakulteta
    école ménagére gospodinjska šola
    école militaire vojaška šola, kadetnica
    école des mines, de musique, navale rudarska, glasbena, pomorska šola
    école normale primaire učiteljišče
    école normale supérieure visoka šola za izobrazbo učiteljev na visokih šolah
    école de perfectionnement nadaljevalna šola
    école de pilotage letalska, pilotska šola
    école préparatoire pripravljalna šola
    école primaire élémentaire osnovna, ljudska šola
    école privée, libre zasebna šola
    école professionnelle strokovna, obrtna šola
    religieuse verska šola
    école de retardés, d'arriérés šola za zaostale otroke
    école secondaire srednja šola
    école du soir večerna šola
    école supérieure visoka šola
    école supérieure de commerce trgovska visoka šola
    école supérieure de guerre visoka vojna akademija
    école de tir strelske vaje
    école vénitienne beneška šola, smer v slikarstvu
    école vétérinaire veterinarska šola
    école de vol à voile šola za jadralno letenje
    camarade masculin d'école šolski tovariš
    fréquentation féminin de l'école obiskovanje šole
    les grandes écoles visoke šole
    basse, haute école šola za elementarno, za umetnostno jahanje
    livre masculin à l'usage des écoles šolska knjiga
    maître, maîtresse d'école učitelj, učiteljica ljudske šole
    rentrée féminin des écoles začetek šolskega leta
    salle féminin d'école šolska soba, razred
    navire-école, vaisseau-école masculin šolska ladja
    aller à l'école hoditi v šolo
    entrer dans une école vstopiti, vpisati se v neko šolo
    être à bonne école biti v dobri šoli (tudi figuré)
    faire école biti posneman, biti za vzgled, naleteti na posnemanje, imeti posnemovalce, propagirati svoje ideje
    cette idée fait école ta ideja se zelo širi
    faire l'école učiti (v osnovni šoli)
    elle a fait l'école dans ce village pendant 20 ans poučevala je na ljudski šoli v tej vasi 20 let
    faire une école (figuré) zmotiti se, urezati se, kozla ustreliti
    faire une rude école iti skozi trdo šolo
    faire l'école buissonnière »špricati« šolo
    fréquenter l'école obiskovati šolo
    mettre un enfant à l'école dati otroka v šolo
    sentir l'école dišati po šoli, biti pedanten
  • épais, se [epɛ, s] adjectif góst; debel; čokat, močan; pooblačèn (nebo); težak (jezik); globok (noč, spanje); figuré okoren, neokreten; trd (srcé); grob, surov (šala); familier mnogo; masculin debelina

    chevelure féminin épaise gosti lasje
    livre masculin épais debela knjiga
    nuit féminin épaise črna noč
    sauce féminin épaise gosta omaka
    langue féminin épaise okoren, težak jezik
    au plus épais de la forêt v globokem gozdu
    au plus épais de la foule sredi množice
    gagner épais (familier) mnogo, dobro zaslužiti
    semer épais gostó sejati
  • épuisé, e [epɥize] adjectif izčrpan; usahel (studenec); razprodan (knjiga, zaloga); zdelan, zbit (oseba)

    épuisé de fatigue preutrujen
    épuisé de travail ves izčrpan, zdelan od dela
    notre stock, ce livre est épuisé naša zaloga, ta knjiga je razprodana
  • être*2 [ɛtr] verbe intransitif biti; obstajati, eksistirati; nahajati se; stati, sedeti, ležati; znašati (cena)

    être ou ne pas être biti ali ne biti
    être bien, mal avec quelqu'un dobro, slabo se s kom razumeti
    c'est cela, c'est ça tako je, res je
    soit! prav! naj bo! zaradi mene!
    ainsi soit-il! (religion) tako bodi! amen!
    il a été à Rome (familier) šel je v Rim
    j'ai été les voir šel sem jih obiskat, obiskal sem jih
    ce n'est pas que ... ne morda, da ...
    il est des hommes qui ... so ljudje, ki ...
    à l'heure qu'il est ob tej uri
    il est 10 heures ura je deset
    je suis mieux (na) bolje mi gre
    il n'est que de ... treba je le, najbolje je, da ...
    quel jour sommes-nous? kateri dan imamo danes?
    n'est-ce pas? kajne?
    toujours est-il que ... vsekakor pa je gotovo, da ...
    c'est moi qui vous ai dit cela jaz sem vam to rekel
    Elle n'est pas venue? - C'est qu'elle est malade. Ali ni prišla? Bolna je (= ker je bolna).
    ce n'est pas qu'il soit paresseux, mais il est lent ni len (ne da bi bil len), toda počasen je
    à:
    vous êtes à blâmer vi ste graje vredni, vaša krivda je
    être à son travail biti pri delu, čisto se posvetiti delu
    le temps est à la pluie na dež kaže
    tout est à refaire vse je treba znova začeti
    ce livre est à moi ta knjiga je moja
    je suis à vous na voljo sem vam
    c'est à moi de décider jaz moram odločiti
    c'est à prendre ou à laisser (figuré) treba se je odločiti za da ali ne
    on est à se demander treba se je vprašati
    cela est encore à faire to je treba še narediti
    c'est à qui le flattera laskajo se mu kot za stavo
    après:
    être après quelque chose (familier) zelo si česa želeti, hlepeti po čem
    être après quelqu'un (familier) koga na piko vzeti, šikanirati koga, ne pustiti koga pri miru
    de:
    être de spadati k, izvirati, izhajati iz
    être de la fête udeležiti se slavnosti
    être d'un parti pripadati neki stranki, biti član stranke
    il est de Nice on je iz Nice
    il est de notre parti on je na naši strani, on pripada nam, on je eden naših
    cela n'est pas de jeu (familier) to je proti pravilom igre, to ne velja
    être de l'avis que ... biti mnenja, da ...
    comme si de rien n'était kot da se ni nič zgodilo
    en:
    en être biti zraven, spadati zraven, udeležiti se
    en être pour son argent biti ob svoj denar, zastonj izdati svoj denar
    en être pour sa peine zaman se truditi, se napenjati
    je ne sais plus où j'en suis ne vem več, pri čem sem; ne vem, kje se me glava drži
    où en êtes-vous? kako daleč ste?
    je n'en suis pas encore là nisem še tako daleč
    j'en suis là to je z menoj primer
    il n'en est rien to (nikakor) ni tako
    il en est ainsi to je takó, tako je (pač)
    pour:
    être pour quelque chose biti, nastopiti, glasovati za kaj
    être pour faire quelque chose nameravati, takoj kaj storiti
    je ne suis pour rien dans cette affaire nimam interesa za to stvar, nimam nobenega posla s to stvarjo, ne morem nič za to stvar
    il est pour moi on je (drži) z menoj
    tu as été pour beaucoup dans son départ ti si precéj odgovoren za njegov odhod
    sans:
    vous n'êtes pas sans savoir vedeti morate, gotovo veste
    être sans le sou prebite pare ne imeti
    y:
    y être biti doma, spreje(ma)ti (pour quelqu'un koga)
    je n'y suis pour personne za nikogar nisem doma
    y être pour quelque chose biti zapleten v kaj
    vous n'y êtes pas (familier) ne razumete, kaj mislim
    j'y suis razumel sem, že vem, razumem
    vous y êtes tako je, zadeli ste, uganili ste
    ça y est (familier) tako, pa je narejeno! gotovo!; na! sedaj pa imamo!
  • évangile [-žil] masculin evangelij (nauk)

    Evangile evangelij (knjiga)
    parole féminin d'évangile gotova, nesporna stvar
    il le prend pour parole d'évangile to je zanj evangelij
    tout ce qu'il dit n'est pas parole d'évangile ni da bi vse verjeli, kar on reče
  • fade [fad] adjectif brezokusen, neokusen, neslasten, postán, nezačinjen; pust, nezanimiv, suhoparen, dolgočasen, banalen

    livre masculin fade nezanimiva knjiga
    compliment masculin fade banalen kompliment
  • favori, te [favɔri, t] adjectif najljubši, najmilejši

    mon livre favori moja najljubša knjiga; masculin, féminin ljubljenec, -nka, miljenec, -nka; sport favorit
    les favoris pluriel zaliski
  • foncier, ère [fɔ̃sje, ɛr] adjectif zemljiški; temeljni, osnoven

    bien masculin foncier zemljišče
    impôt masculin foncier, contribution féminin foncière zemljiški davek
    propriétaire masculin foncier zemljiški posestnik
    registre masculin des propriétés foncières zemljiška knjiga
    différence féminin foncière temeljna, osnovna, glavna razlika
  • grand, e [grɑ̃, d] adjectif velik, obsežen; znaten; močan, silen; glasen (glas), poln (kozarec), dober (pred navedbo mere), dolg (brada, noge), visok (drevo); pomemben, (zelo) važen; odrasel; figuré velik, visok, plemenit, spoštovan, vele-; masculin španski velikaš, grande

    le Grand Veliki (za imeni vladarjev)
    les grands odrasli, veliki
    les quatre grands štiri svetovne velesile
    grand âge visoka starost
    grand air masculin svež zrak
    grand blessé masculin težek ranjenec
    grand chemin masculin glavna pot
    grande communication féminin glavna prometna cesta
    grand criminel masculin glavni krivec, zločinec
    grands crus masculin pluriel prvovrstna vina
    grand duc velika uharica
    grandes eaux féminin pluriel vodovje, poplava; delovanje vseh vodometov (v parku)
    grand ennemi smrtni sovražnik
    grande exploitation veleobrat
    grand fleuve velereka, veletok
    grand froid oster, hud mraz
    grand fumeur masculin hud, strasten kadilec
    grande gelée féminin huda zmrzal
    la Grande guerre (prva) svetovna vojna
    un grand homme velik, znamenit človek
    un homme grand (po postavi) velik človek
    les Grandes lndes féminin pluriel Vzhodna lndija
    grand in-oclavo velika osmerka (oktav), leksikonski format
    grand livre masculin, (commerce) glavna knjiga
    grand magasin masculin veleblagovnica
    grand maitre veliki mojster
    grand monde masculin gornja plast družbe
    grand mutilé (de guerre) težek (vojni) invalid
    plus grand que nature v nadnaravni velikosti (o sliki)
    (tout) grand ouvert (čisto) na stežaj odprt
    grande personne féminin odrasla oseba
    les grandes personnes odličniki
    grands et petits veliki in mali
    grand propriétaire (foncier) veleposestnik
    grande propriété (foncière) féminin veleposestvo
    grande puissance velesila
    grand e ville velemesto
    grande vitesse (železnica) brzovozno blago
    Grand Turc turški sultan
    au grand air na prostem
    au grand jamais prav nikoli, humour o svetem Nikoli
    au grand jour pri belem dnevu
    au grand soleil v polnem soncu
    de grand cœur iz srca rad
    de grand matin navsezgodaj zjutraj
    en grand v velikem, na veliko; celokupno; v naravni velikosti
    en grand habit v gala (družbeni, večerni) obleki, v gali
    en grand nombre v velikem številu
    en grande toilette v veliki (večerni) toaleti
    en grande tenue, en grand uniforme v gala uniformi
    sur une grande échelle v velikem merilu
    aller grand train hitro iti
    avoir grand air imenitno izgledati
    avoir grand faim, grand-soif biti zelo lačen, žejen
    avoir grand-peur zelo se bati
    avoir grand besoin de quelque chose nujno kaj potrebovati
    être plus grand que nature presegati človeške moči
    il est grand temps skraini čas je
    c'est grand! to je sijajno!
    faire - cas de quelque chose mnogo dati na kaj, zelo ceniti
    il fait grand jour beli dan je
    mener grand train razkošno živeti
    se faire grand rasti, velik posta(ja)ti
    être monté sur son grand cheval (figuré) prevzetovati
    ouvrir de grands yeux debelo (po)gledati
    voir grand imeti (v glavi) velike načrte, velike ambicije
    il a les yeux plus grands que le ventre ima večje oči kot želodec
  • infect, e [ɛ̃fɛkt] adjectif okužen, smrdljiv, ogaben, ostuden; familier zelo slab

    haleine féminin infecte smrdljiva sapa (dih)
    livre masculin infect ostudna knjiga
    boisson féminin infecte zelo slaba pijača
  • instructif, ve [-ktif, iv] adjectif poučen

    livre masculin, film masculin instructif poučna knjiga, poučen film
  • inventaire [ɛ̃vɑ̃tɛr] masculin inventar, seznam predmetov; popis imovine, inventura

    inventaire annuel letna inventura
    dresser, établir, faire l'inventaire popisati imovino, napraviti inventuro
    livre masculin d'inventaire inventarna knjiga
    inventaire d'une succession zapuščinski inventar
    solde féminin pour cause d'inventaire inventurna razprodaja
    par, sous bénéfice d'inventaire (commerce) ob kritju stroškov, ne z izgubo