Franja

Zadetki iskanja

  • long, ue [lɔ̃, g] adjectif dolg; dolgotrajen; počasen; redek (juha); adverbe dolgo, dolgo časa; masculin dolžina

    long de 5 mètres 5 m dolg
    long comme un jour sans pain neskončno dolg
    à la longue sčasoma
    à long terme dolgoročen
    de 3 mètres de long 3 metre dolg
    de long en large sem in tja, gor in dol
    de long en long vedno dalje, dljè
    de longue main (figuré) oddavna
    en long v dolžino, dolg
    en long et en large po dolžini in širini
    le long de vzdolž, ob
    tout le long de sa vie vse svoje življenje
    (tout) au long, tout du long (figuré) na dolgo in na široko, obširno
    tout le long de la journée ves dolgi dan
    à une longue échéance dolgoročno
    nous sommes amis de longue date smo dolgoletni prijatelji
    canon masculin à longue portée daljnometni top
    aller de long en large hoditi sem in tja, gor in dol
    avoir le bras long (figuré) imeti velik vpliv, biti vplivna oseba
    en dire long mnogo govoriti, povedati o
    son attitude en dit long njegovo zadržanje pove vse o tem, je dovolj jasno glede tega
    être long dolgo trajati
    être long à venir (dolgo) se pustiti čakati
    faire long feu vleči se, ne biti ne konca ne kraja (česa)
    en savoir long sur dobro se spoznati na, mnogo vedeti o
    tomber de tout son long pasti po vsej svoji dolžini
  • marge [marž] féminin rob (papirja, lista); figuré prostorski ali časovni presledek; commerce marža; kritje

    en marge de na robu, zunaj
    marge entre les prix de production et de vente škarje (med proizvodnimi in prodajnimi cenami)
    marge de sécurité varnostna marža
    homme masculin en marge od družbe od-maknjen človek
    note en marge obrobna opazka
    vous avez de la marge, ne vous pressez pas imate dovolj časa, ne hitite
    il y a de la marge de ... â je razlika med ... in
    écrire une remarque dans la marge zapisati opombo na rob
    vivre en marge (de la société) živeti odmaknjen (od družbe, zunaj družbe)
  • marre [mar] féminin; (populaire)

    j'en ai marre sit sem, dovolj mi je tega, čez glavo imam tega!
    (il) y en a marre! dovolj je tega!
    c'est marre to zadostuje, (argot) to je vse
  • matériel, le [-rjɛl] adjectif materialen, gmoten, tvaren, snoven; telesen; stvaren, dejanski, realen; materialističen

    biens masculin pluriel matériels materialne dobrine
    difficultés féminin pluriel matérielles materialne težave
    dégâts masculin pluriel matériels materialna škoda
    preuves féminin pluriel matérielles otipljivi dokazi
    fait masculin matériel dejansko stanje
    avoir la matérielle (assurée) imeti dovolj sredstev za življenje
    avoir des soucis matériels imeti materialne skrbi
    commettre une erreur matérielle zagrešiti formalno napako
  • miracle [-rakl] masculin čudež

    par miracle kot po čudežu, čudežno
    miracle économique gospodarski čudež
    croyance féminin aux miracles verovanje, vera v čudeže
    croire aux miracles verjeti v čudeže, biti lahkoveren in optimističen
    crier (au) miracle ne se moči dovolj načuditi
    c'est un miracle de vous voir! no, odkod pa ti?
    ce serait un miracle qu'il réussisse bil bi čudež, če bi se mu posrečilo, če bi uspel
    cela se peut sans miracle (familier) to ni noben čudež
    faire des miracles (figuré) delati čudeže
    tenir du miracle mejiti na čudež
  • mot [mo] masculin beseda; izrek; rešitev (uganke); commerce ponudba, cena

    un mot (figuré) par besed, vrstic; pisemce
    à ce(s) mot(s) ob tej besedi, ob teh besedah
    à demi-mot na namig; namigovaje
    au bas mot najmanj
    au premier mot na prvo besedo, takoj, brez oklevanja
    en un (deux, quatre) mot(s) z eno besedo, skratka
    en d'autres mots z drugimi besedami
    en peu de mots v kratkih besedah, na kratko
    sans mot dire brez besede, ne da bi zinil besedico
    mot à mot, mot pour mot dobesedno
    (bon) mot dovtip, domislica, šala
    le dernier mot de la bêtise višek neumnosti
    demi-mot masculin namig
    espèce féminin de mot (grammaire) besedna vrsta
    (fin) mot poanta, skrivni pomen
    grand mot velika beseda; geslo; pluriel visoko doneče besede
    gros mot psovka, kletvica
    feu masculin de mots besedna igra
    mots pluriel carrés magični kvadrat (uganka)
    mots pluriel croisés križanka
    mots-croisiste masculin ljubitelj križank, križankar
    mot étranger, d'emprunt tuja, izposojena beseda
    mot fin pametna duhovita beseda
    mot d'ordre, de passe (militaire) spoznavna beseda, geslo
    mot pour rire dovtip, šala
    mot de repère geslo, značnica (v slovarju)
    mot à double sens, entente dvoumna beseda
    mot-souche masculin geslo, značnica (v katalogu)
    mot trouvé dobra misel, ideja
    avoir le dernier mot imeti zadnjo besedo
    avoir son mot à dire imeti nekaj besede pri (čem), (moči) povedati svoje mnenje
    avoir des mots (s)pričkati se
    compter, peser ses mots (pre)šteti, (pre)tehtati svoje besede
    dire un mot, deux, quatre mots à quelqu'un imeti resen pogovor s kom
    ne dire, sonner mot, ne souffler mot nobene ne ziniti, črhniti
    se donner le mot domeniti se vnaprej
    n'entendre pas un mot de quelque chose nobenega pojma ne imeti o čem
    ce ne sont que des mots to so le (prazne) besede
    pas un mot de plus! dovolj! niti besede ne več!
    fouer sur les mots igrati, igrajčkati se z besedami
    ne pas mâcher ses mots govoriti z brutalno odkritostjo
    manger ses mots govoriti nerazločno
    passer des mots aux actes preiti od besed k dejanjem
    prendre au mot prijeti za besedo
    traîner ses mots počasi govoriti
    trancher le mot čisto odkrito reči
    se payer de mots zadovoljiti se z besedami (in ne preiti k dejanjem)
    qui ne dit mot consent (proverbe) kdor molči, se strinja
  • plein, e [plɛ̃, ɛn] adjectif poln, napolnjen (de z); figuré popoln; gost (gozd); okrogel, poln (obraz); breja (žival); populaire noseča; familier poln, sit, opit, pijan; masculin polnost; physique napolnjen prostor; figuré sredina; marine plima; (zavarovanje) najvišji znesek; figuré višek

    à plein bord do vrha poln
    à pleine(s) main(s) s polnimi rokami, obilno
    à pleines voiles s polnimi jadri
    à pleine voix na ves glas
    de plein gré sam od sebe
    de plein saut z enim skokom
    en plein air na prostem; pod milim nebom
    en plein champ na odprtem polju, na planem
    en pleine déroute v divjem begu
    en plein hiver sredi zime
    en plein jour, en pleine nuit pri belem dnevu, sredi noči
    en pleine mer na odprtem morju
    en pleine rue sredi ulice
    en pleine saison na višku sezone, sredi sezone
    en plein soleil na žgočem soncu
    tout plein (familier) zelo, močno
    cinéma masculin en plein air (pour automobilistes) kino na prostem (za avtomobiliste)
    le plein dans le but poln zadetek
    plein à craquer nabito poln
    plein emploi masculin polna zaposlitev
    pleine lune féminin polna luna
    plein comme un œuf nabito poln
    reliure féminin pleine peau, toile vezava v usnju, v platnu
    plein(s) pouvoir(s) (pluriel) polnomočje, pooblastilo
    plein de soi-même nadut, domišljav, samovšečen
    avoir de l'argent plein les poches imeti polne žepe denarja
    avoir son plein biti nabito poln
    avoir le ventre plein imeti poln želodec, vulgairement biti noseča
    battre son plein biti v polnem razmahu
    faire son plein (d'essence) (automobilisme) napolniti bencinski tank
    mettre dans le plein zadeti v polno, v črno
    mettre plein gaz (automobilisme, familier) dati poln plin
    sentir le tabac à plein nez močno dišati po tobaku
    travailler à plein temps delati v polnem času
    en avoir plein la bouche (figuré) imeti polna usta (o čem)
    on avoir plein les bottes (familier) biti utrujen od hoje
    en avoir plein le dos (familier) imeti dovolj (česa)
  • presser [prɛse] verbe transitif stiskati, stisniti, pritiskati, tlačiti; zatesniti; iztisniti, ože(ma)ti, izžiti; pestiti; priganjati, siliti; pospešiti

    se presser gnesti se, drenjati se; pohiteti, podvizati se
    allons! pressons! pohitimo! brž!
    rien ne presse ne mudi se nič, časa dovolj
    l'affaire presse zadeva je nujna
    le temps presse čas pritiska, treba je pohiteti
    presser (sur) un bouton pritisniti na gumb
    presser dans ses bras objeti
    presser l'ennemi pritiskati, goniti sovražnika
    presser de questions obsuti z vprašanji
    presser le pas, une affaire pospešiti korak, zadevo
    il me pressa d'avouer ma faute silil me je, naj priznam svojo napako
    trop presser gnati stvar predaleč, pretiravati; preveč natančno vzeti (quelque chose kaj)
  • rassasier [rasazje] verbe transitif nasititi; figuré utešiti, zadovoljiti; prenasititi; figuré obsuti, obsipa(va)ti

    se rassasier nasititi se (de z), najesti se; figuré naveličati se
    je (me) suis rassasié de cela tega imam čez glavo dovolj
  • rat [ra] masculin podgana; figuré muha(vost); familier skopuh, stiskač; argot tat, vlomilec; adjectif, populaire skopuški, pohlepen

    rat de bibliothèque (figuré) knjižni molj
    rat des champs, des bois poljska, gozdna miš
    rat d'eau, noir vodna, hišna podgana
    rat de cave tanka sveča, péjoratif vohljač, kontrolor pijač v kleti
    rat d'hôtel hotelski tat
    rat d'église (péjoratif) pobožnjakar, -ica, tercialec, -lka
    rat fouisseur krtica
    face féminin de rat (populaire) oseba zelo grdega obraza
    mort féminin aux rats strup za podgane
    petit rat de l'Opéra mlada baletka
    à bon chat, bon rat! kakor ti meni, tako jaz tebi!
    pauvre, gueux comme un rat d'église reven kot cerkvena miš
    être comme rats en paille živeti kot miš v siru
    être fait comme un rat ujeti se v past
    être dans un endroit comme un rat dans un fromage dobro, udobno se počutiti, imeti vsega dovolj, zastonj
    les rats quittent le navire (figuré) v nevarnosti, bojazljivci, sebičneži zapuste vse
    détruire les rats uničiti podgane
    il est très rat on je zelo skop
  • ressortir*1 [resɔrtir] verbe intransitif iti ali priti zopet ven; izhajati; jasno se pokazati, odražati se, priti do veljave

    ressortir de chez soi zopet oditi z doma, iz hiše
    la balle est ressortie par le cou krogla je prebila vrat
    la figure ne ressort pas assez sur cette médaille figura ne pride dovolj do veljave na tej medalji
    il ressort de là que ... iz tega sledi, izhaja, rezultira, da ...
    faire ressortir poudariti, naglasiti, podčrtati (les défauts d'une personne slabosti, hibe kake osebe); verbe transitif zopet potegniti ven, izvleči
    il a ressorti sa voiture du garage zopet je izvlekel, izpeljal avto iz garaže
  • reste [rɛst] masculin ostanek (tudi mathématiques); zaostanek; figuré sled (česa); pluriel podrtine, ruševine

    au reste razen tega, vrhu tega
    du reste v ostalem, sicer
    de reste več, kot je potrebno, več kot dovolj
    ainsi du reste, et le reste in tako naprej
    le reste des hommes, du monde ostali, drugi
    les restes (mortels) smrtni ostanki
    le reste du temps v ostalem času; v času, ki (komu) ostane
    paix à ses restes! naj v miru počiva!
    avoir de l'argent, du temps de reste imeti preveč, več kot dovolj denarja, časa
    je n'ai eu que vos restes dobil sem le vaše ostanke
    ne pas demander son reste (figuré) hitro in molče oditi
    donner son reste à quelqu'un (figuré) uničiti koga
    ne pas s'embarrasser du reste za nič drugega se ne brigati
    être, demeurer en reste de quelque chose avec quelqu'un ostati komu kaj dolžan
    il sait faire ça comme le reste (ironično) on to tako slabo naredi, kot vse drugo
    fouer (de) son reste poskusiti skrajno sredstvo
    jouir de son reste zadnje dni uživati
  • revenir* [rəvnir] verbe intransitif vrniti se (à k, v); zopet priti; opomoči si (od bolezni, od strahu); ponoviti se (dogodek); opustiti (d'une erreur zmoto); ugajati, prijati; spahovati se (jed); veljati, stati (stanem); juridique vložiti priziv (contre proti)

    en revenir preboleti (bolezen)
    j'en suis revenu premislil sem si
    revenir à dire pri tem ostati, da ...
    quand on l'a contrarié, il ne revient pus facilement če mu je kdo ugovarjal, tega on zlepa ni pozabil
    pour en revenir à da se vrnemo (nazaj) k
    s'en revenir (familier) nazaj priti, vrniti se
    ne pas en revenir de quelque chose česa ne pojmiti, razumeti, ne se moči dovolj (na)čuditi čemu
    cela revient à dire que ... to se pravi, da ...
    le boudin me revient spahuje se mi po klobasi
    revenir à la charge (familier) ne popustiti, spet poskusiti, znova napasti
    revenir sur le compte de quelqu'un spremeniti svoje mnenje o kom
    revenir sur sa promesse ne držati obljube
    revenir sur l'eau zopet splavati, priti na površje
    revenir à l'esprit priti na um
    sa figure me revient njegov Obraz mi je všeč
    revenir de loin (figuré) kot iz sanj se zbuditi
    cela revient au même to pride na isto, je isto
    revenir d'une mode ne se več držati neke mode, opustiti
    (sembler) revenir de l'autre monde (figuré) kot z lune priti
    son nom ne me revient pas ne morem se spomniti njegovega imena
    revenir sur ses pns obrniti se, figuré premisliti si
    ce pantalon me revient à 100 francs te hlače me stanejo 100 frankov
    revenir à la question, au sujet, au fait, à ses moutons zopet priti k stvari, vrniti se k predmetu
    revenir sur le tapis priti zopet na tapet; priti zopet v razgovor
    revenir (à soi) spet k sebi priti, spet se zavesti
    revenir à la vie ozdraveti
    je n'en reviens pas tega ne morem pojmiti; zelo sem začuden ob tem
    il est revenu de tout vse mu je indiferentno
    il m'est revenu que ... slišal sem, da ...
    il me revient cinq francs pet frankov dobim nazaj
    cela me revient de droit to mi po pravu, po zakonu pripada
    cela ne me revient pas to mi ni všeč, mi ne prija
    il revient des esprits straši
    il n'y a pas à y revenir stvar je odločena, primer je končan
    n'y revenez plus ne naredite tega še enkrat!
    la raison lui revient (on) prihaja zopet k pameti
  • rideau [rido] masculin zastor, zavesa (tudi théâtre); figuré koprena, pajčolan

    rideau de fer (théâtre) železni zastor, politique železna zavesa
    au delà du rideau de fer onstran železne zavese
    rideau de feu, de fumée (militaire) ognjena, dimnata zavesa
    rideau de troupes (militaire) tanka linija čet, ki zakriva gibanje čet
    lever masculin de rideau (théâtre) enodejanka pred glavno igro
    rideau! (familier) dovolj!
    lever, baisser le rideau (théâtre) dvigniti, spustiti zastor, zaveso
    se tenir derrière le rideau (figuré) držati se v ozadju, ne stopiti na dan
    écarter, tirer le rideau odriniti, pritegniti zaveso
    tirer le rideau sur quelque chose (figuré) pokriti kaj s kopreno, prikriti kaj
  • solide [sɔlid] adjectif soliden, trden (tudi physique), čvrst; močan; trpežen, odporen; zanesljiv, pošten; géometrie tridimenzionalen; masculin trdno telo

    corps masculin, état masculin solide (physique) trdno telo, trdno stanje
    cuir masculin solide trpežno usnje
    amitié féminin solide trdno, čvrsto prijateljstvo
    solide au lavage ki pri pranju ne izgubi barve, pralen
    les liquides et les solides tekočine in trdna telesa
    mesures féminin pluriel solides, cubiques prostorninske mere
    avoir les reins solides biti krepkih pleč, figuré imeti dovolj sredstev za premagovanje težav vseh vrst
    avoir des connaissances solides imeti solidno znanje
    bâtir sur des fondements solides zidati na trdne temelje
    être solide sur ses jambes trdno stati na nogah
    être solide au poste (militaire) trdno se držati na postojanki proti sovražniku; figuré opravljati svoje delo kljub vsem težavam, biti neomajen
  • sortir*1 [sɔrtir] verbe intransitif iti ven, oditi (iz, z doma); stopiti iz, izstopiti; izhajati; štrleti, moleti (iz); vstati (od mize); ravno ozdraveti (de od); biti ravno odpuščen (iz zapora); oddaljiti se (od teme); figuré vzkliti, pognati, priti na dan; iziti (knjiga); verbe transitif izvleči, potegniti (de iz), vzeti, peljati, spraviti ven; prinesti, vreči na trg (tržišče), prinesti na dan, (populaire) vreči ven

    (verbe intransitif): il ne sort pas on ne hodi z doma, ne zahaja v družbo
    je sors de chez lui pravkar sem bil pri njem
    sortir de chez soi iti z doma, iz hiše
    sortir du bal prihajati s plesa
    sortir des bornes prekoračiti meje
    sortir de la cadence priti iz takta
    sortir d'embarras izmotati se iz zadrege, iz težav
    sortir d'une école končati (neko) šolo, študij na (neki) šoli
    sortir d'une famille honorable izhajati iz spoštovane, poštene družine
    sortir des gonds priti iz tečajev, figuré razjeziti se
    il est nouvellement sorti de l'université pravkar je diplomiral na univerzi
    sortir du lit vstati iz postelje
    sortir des mains de l'ouvrier biti še čisto nov
    sortir de maladie pravkar ozdraveti
    sortir de la mémoire, de l'esprit, de la tête izpasti iz spomina, biti pozabljen
    sortir de l'ordinaire biti neobičajen
    la pensée ne sort pas assez misel ne prihaja do izraza
    sortir du port izpluti iz pristanišča
    sortir de son rôle pasti iz svoje vloge
    sortir du sujet oddaljiti se od svojega predmeta
    sortir sain et sauf d'un accident odnesti zdravo kožo iz nesreče
    sortir de la vie umreti
    ne pas en sortir ne priti iz, ne opraviti, ne dokončati
    cela m'est sorti to mi je ušlo, izpadlo
    j'ai trop à faire, je n'en sors pas ne pridem iz dela
    les yeux lui sortent de la tête ves iz sebe je, ves besen je
    la faim fait sortir le loup du bois lakota prežene volka iz gozda
    au cours du match, l'arbitre a fait sortir un joueur du terrain med tekmo je sodnik izključil enega igralca iz igre
    la locomotive est sortie des rails lokomotiva se je iztirila
    il se croit sorti de la cuisse de Jupiter on misli, da izhaja iz slavne družine
    ce dictionnaire sort par fascicules ta slovar izhaja v snopičih
    cela sort de ma compétence to ne spada v mojo kompetenco
    (familier) sortir d'en prendre imeti dovolj kake neprijetnosti
    merci bien, je sors d'en prendre! hvala lepa, dovolj mi je tega!
    (verbe transitif):

    sortez les mains de vos poches! roke iz žepa!
    sortez la poitrine! prsi ven!
    sortir l'enfant peljati, vzeti otroka ven, na sprehod
    ce mari ne sort jamais sa fémme ta soprog ne gre nikoli ven z ženo
    sortir quelqu'un de la salle izgnati, vreči koga iz dvorane
    sortir un blessé des décombres izvleči ranjenca iz ruševin
    (populaire) sortez le! à la porle! vrzite ga ven!
    sortir sa voiture du garage izpeljati avto iz garaže
    cette maison d'édition sort beaucoup d'ouvrages ta založba izda(ja) mnogo del
    il nous en a sorti une bien bonne povedal nam je dobro, posrečeno zgodbo
    se sortir d'affaire, s'en sortir izvleči se iz afere, pomagati si
  • souffle [suflə] masculin pihljaj, sapa, sapica, piš, puh; šum; dih; figuré navdih, inspiracija

    souffle d'une bombe puh bombe
    souffle de vent piš vetra
    souffle de vie iskrica življenja
    il n'y a pas un souffle niti sapice ni
    avoir du souffle regularno dihati (kar omogoča dolgo govorjenje ali dolg tek); figuré biti drzen
    avoir le souffle coupé biti čisto brez sape
    on en a le souffle coupé to človeku vzame sapo
    avoir le souffle court hitro se zasopsti; figuré ne imeti dovolj inspiracije
    n'avoir qu'un souffle de vie biti zelo slab, na smrt bolan
    être à bout du souffle (figuré) omagati, ne moči dokončati nekega dela
    éteindre la bougie d'un souffle, avec son souffle upihniti svečo
    manquer de souffle biti nadušljiv
    rendre le dernier souffle izdihniti, umreti
    on le renverserait d'un souffle (figuré) vsaka sapica bi ga podrla, zelo slab, šibak je
    retenir son souffle zadrževati sapo, dih
    ne tenir qu'à un souffle (figuré) viseti (le) na nitki
  • souper2 [supe] verbe intransitif, vieilli večerjati; pozno večerjati (npr. po gledališki predstavi ipd.)
    (figuré, familier)

    j'en ai soupé tega mi je čez glavo dovolj; sit, naveličan sem tega
  • suffire* [süfir] verbe intransitif zadostovati (à za); zadostiti (à quelque chose čemu)

    cette somme suffira à payer tes dettes ta vsota bo zadostovala, da boš plačal svoje dolgove
    cela suffit à mon bonheur to mi zadostuje za mojo srečo
    un rien suffit pour le contrarier malenkost je dovolj, da se (on) ujezi
    cela (ça) suffit (ali samo: suffit), ca suffit comme ça (familier) dovolj je tega, ne govorimo več o tem
    elle suffit seule à ce travail ona bo sama kos temu delu
    à chaque jour suffit sa peine (proverbe) vsak dan ima (že) svoje nadloge, ni se treba brez potrebe mučiti za prihodnost
    se suffire ne potrebovati tuje pomoči, stati na lastnih nogah; biti samozadosten, avtarkičen
    un pays qui se suffit à lui-même avtarkična dežela (država)
    je me suffis depuis l'âge de 20 ans že od dvajsetega leta starosti skrbim zase
    il suffit d'une fois! enkrat je dovolj!
  • suffisamment [süfizamɑ̃] adverbe zadosti, dodolj

    j'ai suffisamment de bien pour vivre imam dovolj (premoženja) za življenje
    affranchir suffisamment sa lettre v zadostni meri frankirati pismo