Franja

Zadetki iskanja

  • consentant, e [kɔ̃sɑ̃tɑ̃, t] adjectif privolilen, soglašajoč

    y être consentant privoliti, dovoliti, soglašati
    si vous êtes tous consentants če se vsi strinjate
  • considérer [-dere] verbe transitif smatrati (comme za); upoštevati, pretehtati; (pazljivo) motriti; razglabljati; spoštovati

    tout bien considéré po dobrem preudarku, če vse dobro premislimo
    il ne considère que son intérêt on gleda le na svoje interese
    je considère votre réponse comme un refus vaš odgovor smatram za odklonitev
  • corde [kɔrd] féminin vrv, konopec; obešenje

    él kabel; musique struna; mathématiques tetiva; seženj (drv); notranja stran (tekališča, dirkališča)
    corde d'acier, en boyau struna iz jekla, iz črev
    corde d'alarme, de sûreté varnostna vrv
    corde en fils de fer vrv iz žic
    corde à linge vrv za obešanje perila
    corde à sauter vrv za preskakovanje
    corde vocale (anatomie) glasilka
    danseur masculin de corde plesalec na vrvi
    homme masculin de sac et de corde lopov, zločinec
    instrument masculin à cordes (musique) godalo
    orchestre masculin à cordes godalni orkester
    usé jusqu'à la corde oguljen; figuré premlet, premlačen
    sous corde (commerce) v balah
    avoir, se mettre la corde au cou biti, zaiti v brezupen položaj
    avoir plusieurs, deux, plus d'une corde(s) à son arc imeti več, dvoje, večkot eno železo v ognju
    condamner quelqu'un à la corde obsoditi koga na vislice
    être envoyé dans les cordes (du ring) biti vržen v vrvi (pri boksanju)
    ce n'est pas dans mes cordes (figuré, familier) s tem jaz nimam nobenega posla; to ni v moji kompetenci
    marcher, danser, être sur la corde raide biti v kritičnem položaju, znati sijajno loviti ravnotežje, balansirati
    mettre la corde autour du cou de quelqu'un komu vrv okoli vratu dati, uničiti ga
    montrer la corde (obleka) oguljen, (oseba) uničen biti
    parler de corde dans la maison d'un pendu napraviti nespretno, nerodno aluzijo
    si la corde ne rompt pas če bo šlo vse po sreči
    sauter à la corde preskakovati vrv
    grimper à la corde plezati po vrvi
    tenir la corde, prendre un virage à la corde ostro rezati ovinek
    tirer sur la corde (figuré) zlorabljati naklonjenost, potrpežljivost kake osebe
    tirer sur la même corde za isto vrv vleči
    toucher la corde sensible dotakniti se boleče točke
    il ne vaut pas la corde pour le pendre ni vreden vrvi, s katero bi ga obesili
  • correction [kɔrɛksjɔ̃] féminin popravljanje, poprava, popravek; izboljšanje; korektnost, pravilnost; typographie korektura; telesna kazen, ukor; pregled (nalog)

    sauf correction s pridržkom, če se ne motim
    correction des copies popravljanje (šolskih) nalog
    correction des torrents zagraditev hudournikov
    maison féminin de correction poboljševalnica, kaznilnica
    le paresseux a reçu une bonne correction lenuh jih je dobil (batine)
  • cote [kɔt] féminin kota (višinska točka na zemljevidu); kataložna številka, signatura; (odmerjen) davčni delež; kvota; commerce kotiranje, označba vrednosti; borzno poročilo o tečajih; (šola) ocena, red

    cote d'amour (predobra) ocena (favoriziranega kandidata)
    cote d'appréciation ocena, red
    cote barométrique, du thermomètre barometrsko, termometrsko stanje
    cote des changes notiranje valut
    cote foncière zemljiški davek
    cote personnelle glavarina (davek)
    cote mal taillée (commerce) približen računski zaključek, figuré kompromis
    avoir la, une bonne cote biti dobro zapisan
    un acteur qui a la cote zelo cenjen igralec
    la cote de cet écrivain commence à baisser popularnost, renomé tega pisatelja je začel(a) upadati
    le fleuve a atteint la cote d'alerte reka je dosegla skrajno višino (če bo le-ta presežena, bo poplava)
    la cote des véhicules d'occasion seznam vrednosti, cenik že rabljenih avtomobilov
  • croire* [krwar] verbe transitif verjeti (quelqu'un, quelque chose komu, kaj); misliti, meniti; domnevati; smatrati za, imeti za; verbe intransitif verjeti, verovati (à, en v); religion biti veren; imeti zaupanje (à, en v); misliti na; imeti za resnično, za možno

    se croire domišljati si, biti prepričan o sebi, imeti se za; imeti občutek, biti mnenja, naziranja (infinitif da ...)
    croire fermement trdno verjeti, zaupati
    il y croit dur comme le fer trdno verjame v to
    croire en soi zaupati vase
    à ce que je crois po mojem mnenju, kot se meni zdi
    je crois bien to rad verjamem; seveda
    je vous, te crois! čisto moje mnenje! to je jasno! seveda!
    je crois que oui, que non mislim da, da ne
    il est à croire človek bi mislil
    je le crois homme de parole smatram ga za mož besedo
    il se croit obligé de ... smatra za svojo dolžnost, da ...
    me croira qui voudra, mais ... verjemite mi ali ne, ampak ...
    tout porte à croire que ... vse kaže, da ...
    j'aime à croire rad verjamem
    c'est à n'y pas croire to je neverjetno, nekaj neverjetnega
    croire aux promesses de quelqu'un verjeti obljubam kake osebe
    le médecin croit à une pneumonie zdravnik misli na, domneva pljučnico
    j'ai peine à le croire težko to verjamem
    on ne sait qui croire človek ne ve, komu bi verjel
    croire en Dieu, aux fantômes, à la médecine, à la vie future verjeti v Boga, v fantome, v medicino, v posmrtno življenje
    il a cessé de croire depuis plusieurs années že več let ni veren
    donner à croire pustiti domnevati, dopuščati domnevo
    en croire verjeti (to), zanesti se na (to)
    ne pas en croire ses yeux, ses oreilles svojim očem, ušesom ne verjeti
    croire quelqu'un sur parole verjeti komu na besedo
    à l'en croire če se mu sme verjeti
    faire croire quelque chose à quelqu'un na-, prigovarjati koga k čemu, preprič(ev)ati koga o čem
    en faire croire à quelqu'un nalagáti koga
    il se croit un génie ima se za genialnega
    qu'est-ce qu'il se croit, cet homme? kaj pa (ta človek) misli, da je?
  • cruche [krüš] féminin vrč; figuré, familier osel, bedak, neumna gos

    c'est une vraie cruche! to je pravi osel!
    tant va la cruche à l'eau qu'à la fin elle se casse (proverbe) če se izpostavljaš nevarnosti, jo končno doživiš
  • davantage [davɑ̃taž] adverbe več; še dalj časa, dljè

    davantage encore še več
    davantage que večkot
    ce paquet pèse davantage que les autres ta paket tehta večkot ostali
    ne restez pas davantage ne ostanite dljè
    je n'en sais pas davantage večne vem o tem
    il en voudrait davantage on bi tega hotel več
    il y a chaque année davantage de voitures vsako leto je več avtomobilov
    je l'aime comme un frère, sinon davantage rad ga imam ko brata, če ne še več
  • de [də] préposition od, iz; o; z; zaradi

    le livre de Jean Ivanova knjiga
    j'ai reçu une lettre de lui prejel sem pismo od njega
    il est natif de Nice doma, rojen je v Nici
    de bonne heure zgodaj, rano
    près de zraven
    de près od blizu, iz bližine
    de ma vie za čas mojega življenja
    de plus en plus vedno bolj, vse bolj
    de plus en plus grand vse, vedno večji
    de soi-même sam od sebe
    de peu skoraj
    de jour, de nuit podnevi, ponoči
    d'aujourd'hui en huit danes teden
    de ce côté na tej strani, na to stran
    bien de l'argent mnogo denarja
    la ville de Ljubljana mesto Ljubljana
    le train de Paris vlak, ki gre v Pariz, pride iz Pariza
    pas de chance! (pač) ni sreče! smola!
    long de 3 mètres tri metre dolg
    âgé de 30 ans 30 let star
    amour masculin de la patrie ljubezen do domovine
    crainte féminin des ennemis strah pred sovražniki
    il est de la famille on je član družine, pripada družini
    il est aimé de ses parents starši ga imajo radi
    mourir de faim umreti od gladu
    une chienne de vie pasje življenje
    je vous demande de partir prosim vas, da odidete
    montrer du doigt s prstom pokazati
    content de zadovoljen z
    si j'étais (que de) vous če bi jaz bil na vašem mestu
    comme si de pleurer avançait à quelque chose kot da bi jok(anje) pomagal(o)
    et tout le monde de rire in vsi so se zasmejali
  • défaillance [defajɑ̃s] féminin omedlevica; napad slabosti, slabost; nesposobnost; technique nesprožitev, zatajitev, odpoved(anje); juridique neizpolnitev (pogodbenih obveznosti); sport slaba forma

    moment masculin de défaillance trenutek slabosti
    défaillance de mémoire slab spomin
    sans défaillance ki nikoli ne odpove
    en cas de défaillance de quelqu'un če bi kdo izpadel
    il est tombé en défaillance obšla ga je slabost
  • défaut [defo] masculin napaka, hiba; pomanjkljivost; (po)manjkanje, nedostatek; juridique izostanek, odsotnost

    défaut de vitamines, d'organisation, de main-d'œuvre pomanjkanje vitaminov, organizacije, delovne sile
    à défaut de zaradi nedostatka, zaradi pomanjkanja
    à défaut de vin, on boit de l'eau ker ni vina, pijemo vodo
    par défaut (juridique) v odsotnosti
    jugement masculin par défaut sodba v odsotnosti
    sans défaut(s) brezhiben
    ma mémoire est en défaut spomin me zapušča
    c'est là son moindre défaut to je njegova najmanjša napaka
    défaut de la cuirasse (figuré) šibka točka, ranljivo mesto
    défaut de fabrication tovarniška napaka
    je cherche un appartement ou, à défaut, un studio iščem stanovanje ali, če tega ni, garsonjero
    être en défaut izgubiti sled (lovski pes), figuré napraviti napako, pogrešek, biti na nepravi poti, ne izpolniti svojih obveznosti
    faire défaut manjkati, izostati, juridique biti odsoten
    le temps me fait défaut pour (+ infinitif) manjka mi časa, da bi ...
    mettre en défaut varati; spraviti na napačno sled (pse)
    se mettre en défaut napraviti napako
    prendre en défaut napačno pojmovati, razlagati
    (sur)prendre, trouver quelqu'un en défaut koga zasačiti, zalotiti
    juger, condanmer quelqu'un par défaut koga v odsotnosti soditi, obsoditi
  • définitif, ive [-tif, iv] adjectif dokončen, končen, definitiven; pravomočen (sodba)

    résultats masculin pluriel définitifs (do)končni rezultati
    ma résolution est définitive moj sklep je dokončen
    en définitive konec koncev, naposled, končno, če prav pomislimo, pravzaprav
  • dépendre* [depɑ̃drə] verbe intransitif biti odvisen; biti podložen ali podrejen, spadati (de quelque chose k čemu); biti pogojén (de quelque chose s čim), biti posledica; verbe transitif sneti

    dépendre un tableau, une personne sneti sliko, osebo (ki se je obesila)
    cela dépend de vous to je od vas odvisno
    cela dépend (familier) to je odvisno od okolnosti, kakor nanese, kakor se vzame, morda
    si cela ne dépendait que de moi! če bi to bilo odvisno le od mene!
    territoire masculin qui dépend de la France ozemlje, ki spada k Franciji
  • déplaire* [deplɛr] verbe intransitif ne biti všeč, ne ugajati, biti zoprn, ne biti pogodu

    se déplaire ne se dobro počutiti (à, en, dans v); ne trpeti eden drugega, ne se trpeti med seboj; (rastline) ne uspevati
    je me déplais à la ville v mestu mi ni všeč
    il se déplaît dans sa nouvelle place ne počuti se dobro na svojem novem mestu
    il me déplaît de dire ... neprijetno mi je reči ...
    n'en déplaise à ... (ironično) tudi če to ni všeč ...
    je me permets de ne pas être de votre avis, ne vous en déplaise dovoljujem si ne se strinjati z vami, naj vam je to všeč ali ne
  • déranger [derɑ̃že] verbe transitif motiti; v nered spraviti; figuré zavesti na stranska pota; povzročiti motnje (quelque chose na čem); pokvariti (želodec); o-, razmajati; (familier)

    être dérangé imeti drisko
    se déranger priti v nered, zapustiti svoje mesto, svoje delo; vieilli iti na stranska pota; pustiti se motiti, narediti prostor (komu, za koga)
    déranger une personne motiti koga pri delu ali pri počitku
    déranger les projets de quelqu'un komu načrte prekrižati
    le temps est dérangé vreme se je pokvarilo
    il a le cerveau, l'esprit un peu dérangé on je malo duševno zmeden
    ce repas lui a dérangé l'estomac ta obed mu je pokvaril želodec
    ne vous dérangez pas! ne pustite se motiti! ne dajajte si truda!
    excusez-moi de vous déranger, si je vous dérange oprostite mi, da, če vas nadlegujem, motim
  • déroger [-rɔže] verbe intransitif kršiti (à la loi, à un traité zakon, pogodbo); ravnati stanu neprimerno; pregrešiti se (à ses convictions zoper svoje prepričanje), ravnati se proti (svojemu prepričanju); ponižati se

    il croit déroger en faisant ce métier misli, da se ponižuje, če opravlja ta poklic
    déroger à un droit kratiti pravico
  • déshonorer [dezɔnɔre] verbe transitif onečastiti; osramotiti, spraviti v sramoto; zapeljati, oskruniti (žensko); prisekati, obglaviti (drevo); skaziti (stavbo)

    se déshonorer izgubiti čast
    déshonorer sa famille spraviti svojo družino v sramoto
    il se croirait déshonoré de travailler de ses mains imel bi za sramoto, če bi moral delati s svojimi rokami
  • désobliger [dezɔbliže] verbe transitif biti neprijazen (quelqu'un do koga); (raz)žaliti; napraviti slabo uslugo (quelqu'un komu)

    vous me désobligeriez beaucoup en refusant zelo bi me užalili, če bi odklonili
  • diable [djablə] masculin vrag, hudič, zlodej, satan; familier človek, dečko, možakar; poreden, hrupen otrok; možicelj (na vzmet, igrača); dvokolnica, ciza (za prevoz kamenja, vreč); mreža za lov slanikov pozimi

    diable! vraga! hudiča!
    au diable! k vragu! prekleto!
    du diable si je m'en souvenais! vraga (= nisem) sem se spominjal tega!
    à la diable zlobno, grdo, neredno
    au diable vauvert zelo daleč
    comme un (beau) diable kot obseden, kot nor
    du diable, de tous les diables, comme tous les diables peklenski, vražji, hudičev, strašen
    un bruit du diable peklenski hrup
    en diable prekleto, zelo
    il est paresseux en diable on je strašno len
    que diable kaj vraga ...
    qui, que diable kdo, kaj vraga
    diable de vražji
    ce diable d'homme ta vražji človek
    une diable d'affaire vražja zadeva
    pas pour un (beau) diable za nič na svetu
    bon diable dobrodušen, simpatičen dečko
    grand diable velik, postaven moški
    pauvre diable ubožec, revček, siromak
    tapage masculin de tous les diables peklenski hrup
    table féminin du diable orjaška gomila
    travail masculin fait à la diable šušmarsko opravljeno delo
    diable à quatre vražji dečko
    ce diable de temps to pasje vreme
    avoir, loger le diable dans sa bourse biti brez denarja, niti dinarja ne imeti
    avoir le diable au corps biti nagle jeze, biti zloben, biti zelo aktiven in živahen
    ne craindre ni Dieu ni diable nikogar, ničesar se ne bati
    se démener, s'agiter comme un diable dans un bénitier zvijati se, otepati se, skakati kot vrag v kropilnem kamnu
    c'est bien le diable si ... to bi bilo zelo nenavadno, če ...
    c'est le diable et son train to je (zelo) komplicirano, zamotano
    le diable est déchainé pravi pekel se je začel
    cet enfant est très diable ta otrok je pravi vražič
    c'est (là), voilà le diable! sedaj pa imamo!
    c'est le diable tu je težava
    ce n'est pas le diable to ni tako težavno
    c'est le diable à confesser to je veliko, težavno delo
    il est comme, il fait valet du diable on dela več, kot je dolžan delati
    donner, envoyer au diable, à tous les diables poslati k vragu
    que le diable l'emporte! vrag ga vzemi!
    faire le diable (à quatre) besneti, razsajati
    habiter, être au diable stanovati daleč, bogu za hrbtom
    le diable s'en mêle tu nekaj ni v redu, ne gre prav
    tirer le diable par la queue stradati, težko se preživljati (živeti)
    ne pas valoir le diable nič ne biti vreden
  • dire*2 [dir] verbe transitif reči, praviti, povedati; govoriti; pripovedovati; brati (mašo); izraziti, trditi; imenovati; sporočiti, svetovati; ukazati; meniti; naznaniti

    en dire k temu reči, meniti
    à vrai dire, à dire vrai po resnici, odkrito povedano; pravzaprav
    à ce qu'on dit menda
    aussitôt dit, aussitôt fait rečeno storjeno
    autrement dit z drugimi besedami
    pour ainsi dire, (familier) comme qui dirait tako rekoč, (tako) nekako
    pour tout dire kratko in malo, skratka
    proprement dit natančno vzeto, pravzaprav
    sans dire mot brez besede
    disons (commerce) z besedami
    disons-le priznajmo (si) to
    dis, dites? kajnèda?
    vous dites? kako, prosim?
    dites donc! čujte vi!
    à qui le dites-vous? komu (vendar) to pripovedujete? (= to vem dobro iz lastne izkušnje)
    dit-on (tako) pravijo, baje, menda
    c'est beaucoup dit to mnogo pomeni
    c'est (bien) dit, voilà qui est dit! velja! soglašam!
    c'est bientôt dit to je lahko reči
    cela en dit long! to da soditi o ostalem, o ostalem si lahko mislimo!
    cela ne me dit rien to mi nič ne pomeni
    si le cœur vous en dit če bi radi, če se vam hoče ali ljubi
    vous en dites (de belles, de torttes les couleurs) česa ne poveste!
    vous l'avez dit tako je (to)
    c'est tout, cela dit tout s tem je vse povedano, temu ni kaj dodati (reči)
    tout n'est pas encore dit to še ni vse
    ce qui est dit est dit pri tem ostane
    il n'y a pas à dire proti temu ni kaj reči
    ce n'est pas à dire (pour cela) s tem ni rečeno, to še ne pomeni, da
    qu'est-ce à dire? kaj se to pravi, kaj pomeni to?
    je me suis laissé dire que ... slišal sem (ne da bi preveč verjel), da
    je ne vous le fais pas dire saj sami uvidite, prizna(va)te!
    cela vous plait à dire vi se šalite, tega ne mislite resno
    ce n'est pas pour dire mais oprostite, nočem se vtikati, toda ...
    (et) dire que ... (in) če pomislimo, da ...
    pour mieux dire, disons mieux bolje rečeno
    c'est à dire to se pravi
    cela va sans dire to se samo po sebi razume
    ce sont des on dit to so prazne govorice
    qu'en dira-t-on (masculin) govoričenje ljudi
    dire la bonne aventure vedeževati (à quelqu'un komu)
    dire l'avenir napovedati bodočnost
    dire bien des choses à quelqu'un komu sporočiti prisrčne pozdrave
    dire son fait, ses vérités à quelqu'un komu povedati svoje mnenje
    ne dire mot ničesar ne reči, besede ne črhniti
    dire un (petit) mot reči besedo
    dire pis que pendre de quelqu'un zelo slabo govoriti o kom, obrekovati, obirati ga
    cela veut dire to pomeni, to se pravi
    cette pendule dit l'heure exacte ta ura pove točen čas
    (y) avoir à dire imeti mnogo (k temu) povedati
    avoir beau dire zaman govoriti
    vous avez beau dire, c'est lui qui a raison zaman govorite, on ima prav
    se le faire dire (dolgo) se pustiti siliti ali prositi
    ne pas se le faire dire deux fois ne si tega pustiti dvakrat reči; ne se pustiti prositi
    se tenir pour dit dati si dopovedati, zapomniti si kaj