Franja

Zadetki iskanja

  • caution [kosjɔ̃] féminin jamstvo, poroštvo, kavcija; jamščina, varščina; porok

    sujet à caution sumljiv, nezanesljiv
    caution solidaire sojamstvo
    sous caution proti jamstvu
    être caution de quelque chose jamčiti za kaj
    se porter caution pour quelqu'un, se rendre caution de quelqu'un jamčiti, biti porok za koga
    verser une caution položiti jamščino, kavcijo
  • cavalier, ère [-lje, ɛr] adjectif prost, neprisiljen; predrzen, nesramen; masculin konjenik, jezdec, jahač; format papirja 62 x 46 cm; (šah) konj; féminin plesalka; masculin kavalir, plesalec

    faire cavalier seul biti na čelu s prednostjo (pri konjskih dirkah), figuré na lastno pest delati
    allée féminin, piste féminin cavalière jezdna pot
    saut masculin du cavalier skok s konjem
    plaisanterie féminin cavalière neprimerna šala
    réponse féminin cavalière predrzen, nesramen odgovor
  • cave [kav] adjectif votel, vdrt; féminin klet; zaloga vina, vino; kletni lokal; denarni vložek (pri igri)

    année féminin cave lunino leto
    rat masculin de cave (figuré) tanka sveča, (populaire) davčni uslužbenec (preglednik kleti)
    cave-abri féminin klet zaklonišče
    cave à bois drvarnica
    cave à charbon, à provision, à vin klet za premog, za zalogo, za vino
    cave à liqueurs domači, hišni bar (omara z likerji)
    aller de la cave au grenier pasti iz ene skrajnosti v drugo
    avoir du vin en cave imeti vino v kleti
    mettre en cave vkletiti, dati v klet
    on ne peut pas être en même temps à la cave et au grenier ne moreš biti na dveh krajih istočasno
  • céder [sede] verbe transitif odstopiti, prepustiti commerce prenesti, cedirati; prodati (hišo); verbe intransitif popustiti, odnehati, umakniti se, podleči

    céder ses droits odstopiti svoje pravice
    ne le céder en rien à quelqu'un v ničemer ne zaostajati za kom
    céder le pas, le haut du pavé (figuré) dati komu prednost
    céder le passage à quelqu'un pustiti se prehiteti
    céder le terrain à quelqu'un biti manj vreden, slabši od koga, inferioren komu
    céder à la force umakniti se, popustiti sili
  • cent1 [sɑ̃] adjectif; masculin sto (izraža tudi veliko, nedoločeno število)

    il a cent fois raison stokrat ima prav
    les Cents jours sto dni Napoleonove vlade po vrnitvi z Elbe
    le cent (familier) stranišče na deželi, v gostilni
    pour cent za vsoto sto frankov
    (prêter) à cinq pour cent (posoditi) po 5% obrestih
    cent pour cent (figuré) popolnoma, čisto, stoodstotno
    les trois pour cent renta, ki donaša 3 franke na 100 frankov
    en un mot comme en cent z eno besedo, skratka
    je suis aux cent coups ne vem, kje se me glava drži; besen, ogorčen, nor sem
    gagner des mille et des cents (familier) zaslužiti denarja ko smeti
    je vous le donne en cent tega ne uganete; uganite!
    il y a cent à parier contre un stavim 100 : 1
    faire les cent pas hoditi sem in tja
    il y a cent sept ans tega je že zelo dolgo
    faire les cent, les quatre cents coups živeti neredno, nemirno, avanturistično, (otrok) biti nediscipliniran
  • centime [sɑ̃tim] masculin stotinka franka

    centime additionnel davčni dodatek
    n'avoir pas un centime prebite pare ne imeti, biti reven
  • centre [sɑ̃tr] masculin središče, osredje, center; politique centrum, sredina; žarišče; institut, zavod; sport center

    centre d'accueil sprejemni center
    centre des affaires poslovno središče
    centre anticancéreux onkološki institut
    centre d'apprentissage izobraževalni center
    centre d'approvisionnement oskrbovalni center
    centre civique (mestni) upravni center
    centre d'enseignement ménager gospodinjska šola
    centre d'études študijski, raziskovalni center
    centre de gravité težišče
    centre industriel, commercial industrijsko, trgovsko središče
    centre d'information informacijski center
    centre d'intérêt središče zanimanja
    centre de post-cure okrevališče
    centre de ramassage nabiralnica, zbiralni center
    centre de recherches raziskovalni center
    centre de rotation vrtišče
    centre urbain mestna telefonska centrala
    centre de vacances počitniški dom
    avant centre (sport) srednji napadalec
    grands centres velika mesta, velemesta
    idée féminin centre glavna ideja
    au centre de, en plein centre de sredi, v središču
    être dans son centre biti v svojem elementu
    faire un centre (sport) dati center, centrirati
  • cep [sɛp] masculin spodnji del vinske trte; vinska trta; vieilli okov

    être aux ceps biti v okovih (ujetnik)
  • cercueil [sɛrkœj] masculin krsta; figuré grob; konec

    du berceau au cercueil od zibelke do groba
    descendre au cercueil umreti
    être dans le cercueil biti mrtev
  • cerveau [sɛrvo] masculin možgani; figuré glava, um, razum, duh; središče

    cerveau brûlé (familier) prenapet, ekstravaganten človek
    cerveau creux tuhtavec
    cerveau électronique elektronski možgani
    rhume masculin de cerveau nahod
    transport masculin au cerveau možganska kap
    c'est un cerveau to je zelo inteligenten človek
    avoir le cerveau troublé, dérangé, fêlé, timbré, brouillé (familier) ne biti čisto pri pravi (pameti)
    bourrer de mensonges le cerveau de quelqu'un komu laži v glavo tlačiti
    se creuser le cerveau (figuré) glavo si beliti
    se fatiguer, se pressurer le cerveau napenjati si možgane
    le vin monte au cerveau vino gre v glavo
  • cervelle [sɛrvɛl] féminin možgani (kot snov, kot jed), možganovina; figuré glava, razum, um

    c'est une cervelle légère, évaporée to je lahkomiselnež, človek brez možganov
    tête féminin sans cervelle lahkomiseln, nerazsoden človek
    avoir une cervelle de lièvre biti pozabljiv, imeti slab spomin
    brûler la cervelle à quelqu'un koga ubiti s strelom v glavo
    se brûler la cervelle, se faire sauter la cervelle pognati si kroglo v glavo
    se creuser la cervelle glavo si beliti
    se mettre quelque chose dans la cervelle nekaj si v glavo vtepsti
    rompre la cervelle à quelqu'un (figuré, familier) komu s hrupom glavo razbijati
    cela me trotte dans la cervelle (familier) to mi hodi po glavi
  • chagrin [šagrɛ̃] masculin

    1. žalost, tuga, bol, skrb; čemernost, slaba volja, zlovoljnost

    2. šagren, mehko zrnčasto usnje

    chagrin d'amour ljubezenska bol
    avoir, ressentir du chagrin imeti skrbi, biti žalosten
    avoir le cœur gonflé, gros, plein de chagrin biti zelo pobit
    causer, donner, faire du chagrin povzročati žalost, skrbi
    diminuer comme une peau de chagrin postopoma se manjšati in končno izginiti
    mourir de chagrin umreti od žalosti
    noyer son chagrin utopiti (v pijači) svojo žalost
  • chair [šɛr] féminin (živo, surovo, sadežno) meso; sesekljano, zmleto meso; koža; poltenost, spolni nagon

    de chair et d'os iz mesa in kosti
    en chair et en os živ, utelešen; osebno
    en pleine chair globoko, figuré prav v srcé
    entre chair et cuir pod kožo
    ni chair ni poisson ne krop ne voda, ne ptič ne miš
    des bas couleur chair nogavice (kot koža) rožnate barve
    chair à canon hrana za topove
    chair d'une poire meso pri hruški
    chair de mouton bravina, ovčje meso
    chair de poule kurja polt
    chair vive živo, zdravo meso
    être bien en chair biti lepo rejen
    donner la chair de poule à quelqu'un koga prestrašiti
    parents masculin pluriel selon la chair pravi (ne adoptivni) starši
    c'est la chair de sa chair to je njen otrok
    (religion) le Verbe s'est fait chair beseda je meso postala
    (religion) vendredi chair ne mangeras ob petkih ne jej mesa
  • chaire [šɛr] féminin kateder; prižnica, leca; katedra, stolica; profesura

    chaire de saint Pierre stolica sv. Petra, papeževa stolica
    monter en chaire stopiti na prižnico
    créer une nouvelle chaire ustanoviti novo katedro
    être titulaire d'une chaire de littérature biti (reden) profesor, zasedati stolico za literaturo
    obtenir une chaire dobiti (redno) profesuro
  • chaise [šɛz] féminin stol; technique osnova, temelj, ogredje

    chaise cannée, paillée, rembourrée, pliante trstni, slamnat (spleten), oblazinjen, zložljiv stol
    chaise à bascule gugalni stol
    chaise à dos naslanjač
    chaise longue ležalni stol
    chaise de dactylo stol pri pisalnem stroju
    chaise de malades bolniški stol
    chaise percée nočni stol (prenosno stranišče za bolnika)
    chaise à porteurs nosilnica
    chaise de poste poštna kočija
    chaise roulante, à roulettes stol na kolesih
    chaise à vis vrtljiv stol
    être assis, se trouver entre deux chaises (figuré) (ob)sedeti, biti med dvema stoloma
    mener une vie de bâton de chaise živeti neredno, razuzdano življenje
  • chamade [šamad] féminin, vieilli bobnanje v znak, da se oblegana posadka želi vdati

    battre la chamade kapitulirati, ponižati se; popustiti, odnehati; figuré močno biti (srce)
  • champ [šɑ̃] masculin polje, njiva; (prost) prostor; figuré področje, območje; pluriel, vieilli (ravna) pokrajina

    champ d'action akcijsko, delovno polje
    champ d'activité področje dejavnosti, poslovno področje
    champ d'atterrissage pristajališče
    champ d'atterrissage de fortune zasilno pristajališče
    champ d'aviation letališče
    champ de bataille bojišče
    champ de course(s) dirkališče, tekališče
    champ de foire sejmišče
    champ d'investigation področje raziskovanja
    champ libre popolna svoboda delovanja
    champ magnétique magnetno polje
    champ de manœuvre vojaško vežbališče
    champ de mines minsko polje
    champ de ski smučišče
    champ de tir strelišče; strelno polje
    à tout bout de champ ob vsaki priložnosti, vsak hip
    à travers champs čez polja, vseprek, ne po poteh
    en plein champ sredi polj, na prostem
    sur-le-champ takoj, pri priči, na mestu
    travaux masculin pluriel des champs poljska dela
    avoir la tête aux champs (figuré) ne biti pri stvari
    avoir un œil au champ et l'autre à la ville povsod svoje oči imeti
    couper à travers champs iti po bližnjicah čez polje
    courir les champs potikati se po polju, figuré zaiti, izgubiti se
    donner la clef des champs osvoboditi
    donner libre champ à son imagination dati prost polet svoji domišljiji
    laisser le champ libre umakniti se
    laisser libre champ proste roke dati (à quelqu'un komu)
    prendre du champ vzeti zalet
    prendre la clef des champs zbežati, pobegniti
    mourir; tomber au champ d'honneur umreti, pasti na polju slave (v vojni)
  • chandelle [šɑ̃dɛl] féminin lojeva sveča; oporni ali nosilni steber; navpičen dvig, polet (letala, žoge); populaire svečka pod nosom; populaire policist, vojak

    chandelle de glace ledena sveča
    chandelle romaine raketa
    à chaque saint sa chandelle čast, komur čast
    la chandelle brûle sveča gori, figuré čas pritiska
    se brûler à la chandelle (figuré) opeči si prste
    brûler la chandelle par les deux bouts (figuré) denar skoz okno metati; trošiti, zapravljati svoje moči
    devoir une fière, une belle chandelle à quelqu'un (familier) biti komu veliko zahvalo dolžan
    monter en chandelle (letalo, žoga) zleteti, dvigniti se navpično v zrak
    une chandelle lui pend au nez svečka mu visi pod nosom
    tenir la chandelle (figuré) kot ustrežljiv tretji pomagati pri ljubezenski dogodivščini
    travailler à la chandelle delati pri sveči
    le jeu n'en vaut pas la chandelle to ni vredno truda, se ne izplača
    en voir trente-six chandelles vse zvezde videti (od udarca)
    (populaire) les économies de bouts de chandelle varčevanje pri majhnih stvareh in brez haska
  • chapeau [šapo] masculin klobuk; technique pokrov; (krušna) skorja; kratek odstavek, ki uvaja kak članek

    chapeau bas! klobuk dol! (v spoštovanju)
    brosse féminin, carton masculin à chapeau krtača, škatla za klobuk
    chapeau d'homme, de femme moški, ženski klobuk
    chapeau de feutre, de paille, haut de forme mehak klobuk, slamnik, cilinder
    chapeau chinois glasbilo, sestavljeno iz bakrenega klobuka s kraguljčki
    chapeau melon trd klobuk, polcilinder
    coup masculin de chapeau pozdrav z odkritjem klobuka; komu izkazano spoštovanje
    (populaire) en baver des ronds de chapeau zelo se čuditi, zelo občudovati
    donner un coup de chapeau à quelqu'un odkriti se komu
    enfoncer son chapeau potisniti si klobuk globoko v čelo
    mettre son chapeau pokriti se
    gorder, enlever (ali: ôter) son chapeau obdržati klobuk na glavi, sneti z glave klobuk
    mettre son chapeau de travers (figuré) postrani si dati klobuk na glavo
    parler, saluer chapeau bas govoriti, pozdraviti z veliko spoštljivostjo, s klobukom v roki
    recevoir le chapeau postati kardinal (o škofu)
    tirer son chapeau à quelqu'un odkriti se komu, priznati mu zasluge
    travailler du chapeau (familier) biti nor
  • chaperon [šaprɔ̃] masculin nadzorna dama; kapica; architecture nadzidna strešica, usnjena kapica (za oslepitev sokola)

    le petit Chaperon rouge Rdeča kapica
    servir de chaperon à quelqu'un biti komu za nadzorno damo