Franja

Zadetki iskanja

  • laminoir [-nwar] masculin stroj za valjanje železa

    train masculin de laminoir valjčna proga
    cylindre masculin de laminoir valj (za valjanje)
    passer au laminoir (figuré) koga trdo vzgajati, ga v roke vzeti; preživljati hude preizkušnje
  • lampe [lɑ̃p] féminin svetilka, žarnica; (radio) cev

    lampe électrique žarnica
    poste masculin à 6 lampes 6-cevni radijski sprejemnik
    lampe à pétrole petrolejka
    la lampe a sauté žarnica je pregorela
    lampe à acétylène, à alcool svetilka na karbid, na špirit
    lampe à arc obločnica
    lampe au néon neonska svetilka
    lampe électrique de poche žepna (električna) svetilka
    lampe de mineur, de sûreté rudarska svetilka
    lampe de suspension, de table viseča, namizna svetilka
    lampe (électrique) en quarz višinsko sonce (umetno)
    s'en mettre plein la lampe (populaire) mnogo jesti, piti; nabasati se z jedačo in pijačo
    il n'y a plus d'huile dans la lampe (figuré) h koncu gre (z bolnikom)
  • langue [lɑ̃g] féminin jezik

    langue chargée (médecine) obložen jezik
    langue courante vsakdanji, pogovorni jezik
    langue étrangère, morte, vivante, maternelle, officielle, universelle, ancienne, moderne, vulgaire tuj, mrtev, živ, materinski, uradni, svetovni, stari, moderni, ljudski jezik
    langue nationale, du pays domači, narodni jezik
    langue écrite, parlée, savante, littéraire, populaire, poétique pismeni, govorjeni, učeni, knjižni, ljudski, pesniški jezik
    langue verte prostaški jezik
    langue de terre (géographie) zemeljski jezik
    coup masculin de langue obrekovanje
    professeur de langues profesor za jezike
    avoir la langue bien pendue, bien affilée imeti dobro namazan, nabrušen jezik
    avoir la langue pâteuse imeti obložen jezik
    avoir une langue de serpent, de vipère imeti strupen jezik
    avoir le don des langues imeti dar za jezike
    avoir le mot au bout de la langue imeti besedo na jeziku
    avoir la langue trop longue imeti predolg jezik, ne znati obdržati skrivnosti
    avoir soif, s'ennuyer à avaler sa langue biti zelo žejen, na smrt se dolgočasiti
    avoir la langue liée imeti zavezan jezik, ne smeti govoriti o čem
    donner sa langue aux chats odreči se ugibanju
    faire claquer la langue tleskniti z jezikom
    délier, dénouer la langue à quelqu'un komu jezik razvezati
    être maître de sa langue znati molčati, brzdati svoj jezik
    être une mauvaise, méchante langue imeti zloben jezik
    la langue m'a fourché zagovoril sem se, zareklo se mi je
    se mordre la langue ugrizniti se v jezik, močno obžalovati (de quelque chose kaj)
    posséder une langue obvladati kak jezik
    prendre langue poizvedovati, zmeniti se (avec quelqu'un s kom)
    tenir sa langue brzdati svoj jezik
    tirer la langue à quelqu'un komu jezik pokazati
    sa langue tourne bien dobro zna obračati svoj jezik
  • large [larž] adjectif širok; debel; prostran, velik, znaten; darežljiv; širokosrčen; masculin širina, prostranost; odprto morje

    de larges gouttes de pluie debele kaplje dežja
    dans une large mesure v veliki meri
    au long et au large na vse strani
    au sens large (du mot) v širokem pomenu (besede)
    en long et en large, de long en large po dolžini in po širini
    au large de Lisbonne na odprtem morju pred Lizbono
    vent masculin du large veter z morja
    vues féminin pluriel larges širokosrčni pogledi, nazori
    aller, se promener de long en large hoditi, sprehajati se po isti poti sem in tja
    avoir la conscience large (familier), avoir la manche large imeti široko, prožno vest
    avoir l'esprit large biti širokosrčen, velikopotezen
    avoir deux mètres de large biti 2 m širok
    être au large imeti dovolj prostora, figuré živeti v ugodnih razmerah
    faire du cuir d'autrui large courroie (familier) biti radodaren ali darežljiv s stvarmi drugih ljudi, na tuje stroške
    ne pas en mener large biti v težkem položaju, ne se dobro počutiti v svoji koži, živeti v strahu, v nevarnosti
    être large avec quelqu'un biti darežljiv, blag do koga
    gagner le large izpluti na odprto morje
    prendre le large zbežati
    au large! odstranite se! nazaj!
  • larron, nesse [larɔ, -rɔnɛs] masculin, féminin tat, tatica; kradljivec, zmikavt

    le bon et le mauvais larron (religion) desni in levi razbojnik (na križu)
    donner la bourse à garder au larron kozla za vrtnarja narediti
    s'entendre comme larrons en foire biti medsebojno dogovorjen, sporazumen
    l'occasion fait le larron prilika naredi tatu
  • latin, e [latɛ̃, in] adjectif latinski; masculin latinščina

    Eglise féminin latine zapadna (rimskokatolika) Cerkev
    langue féminin latine latinski jezik, latinščina
    latin masculin vulgaire ljudska (pogovorna) latinščina
    Amérique féminin latine latinska (romanska) Amerika
    nations féminin pluriel latines romanski narodi
    Quartier masculin Latin študentovska četrt v Parizu
    latin masculin de cuisine žargon, ki je narejen iz francoskih besed z latinskimi obrazili
    être au bout de son latin biti pri kraju s svojo učenostjo
    j'y perds mon latin tega ne razumem, tega si ne znam razložiti
    il sait, il entend son latin (figuré) on ni na glavo padel
    c'est du latin to mi je španska vas
  • lecteur, trice [lɛktœr, tris] masculin, féminin bralec, -lka, čitatelj; lektor; korektor (v tiskarni)

    avis masculin au lecteur kratek predgovor (v knjigi)
    lecteur d'un journal, d'un hebdomadaire bralec časopisa, tednika
  • lendemain [lɑ̃dmɛ̃] masculin jutrišnji dan, naslednji dan

    le lendemain naslednjega dne
    le lendemain matin drugi (naslednji) dan zjutraj
    au lendemain de l'armistice takoj po premirju
    triste comme un lendemain de fête zelo dolgočasen, brezupen
    sans lendemain (figuré) brez posledic, kratkotrajen
    du jour au lendemain (figuré) čez noč, nenadoma
    l'affaire aura de sombres lendemains zadeva bo imela slabe posledice
    il n'y a pas de bonne fête sans lendemain vsega je enkrat konec
    changer d'opinion du jour au lendemain čez noč spremeniti svoje mnenje
    prendre des décisions sans lendemain sprejemati kratkotrajne odločitve
    songer, penser au lendemain misliti na prihodnost
  • lettre [lɛtr] féminin črka; pismo; pluriel pisma, (prejeta) pošta; (= belles lettres) leposlovje, beletristika; filologija, veda o jeziku in slovstvu

    à la lettre, au pied de la lettre dobesedno, točno
    en (toutes) lettres brez krajšanja, v polni pisavi, (število) z besedami, figuré ne da bi kaj izpustili ali zamolčali
    dire, écrire en toutes lettres odkrito povedati, napisati
    par lettre s pismom
    lettre d'achat kupno pismo
    lettre d'adieux, d'amour poslovilno, ljubezensko pismo
    lettre d'affaires, de commerce poslovno, trgovsko pismo
    lettre-avion pismo z letalsko pošto
    lettre de cachet (vieilli) ukaz o aretaciji
    lettre de change menica
    lettre de change en blanc, à échéance fixe, d'encaissement, à l'escompte, à vue blanko, dato, inkaso, diskontna, na pokaz menica
    lettre chargée, assurée denarno, vrednostno pismo
    lettre de chargement tovorni list
    lettre circulaire okrožnica
    lettre de condoléance sožalno pismo
    lettre de congédiement, de démission pismo 0 odpustitvi (iz službe)
    lettre de convocation povabilno pismo (k zborovanju), poziv
    lettres de créance (diplomatske) poverilnice
    lettre de crédit kreditno pismo
    lettre d'envoi spremno pismo, spremnica
    lettre par exprès, lettre exprès ekspresno pismo
    lettre de faire part obvestilno pismo, naznanilo (o smrti, o družinskem dogodku)
    lettre de félicitations pismo s čestitkami
    lettre de gage zastavno pismo, zastavnica
    lettre initiale začetna črka
    lettre d'introduction priporočilno pismo
    lettre delicenciement pismo o odpustitvi (iz službe)
    lettre majuscule, lettre capitale velika črka
    lettre minuscule mala črka
    lettre de menaces, comminatoire grozilno pismo
    lettre monitoire, d'avertissement, de rappel (pismeni) opomin
    lettre morte (figuré) mrtva črka
    lettre moulée, d'imprimerie tiskana črka
    lettre particulière, privée zasebno pismo
    lettre pastorale pastirsko pismo
    lettres patentes (vieilli) kraljev odlok v obliki odprtega pisma
    lettre pneumatique pismo po cevni pošti
    lettre de procuration pooblastilo
    lettre de recommandation priporočilno pismo
    lettre recommandée priporočeno pismo
    lettre de reconnaissance, de remerciement priznanica, zahvalno pismo
    lettre retournée à l'expéditeur nedostavljivo pismo
    lettre de voiture tovorni list, spremnica
    classeur masculin de lettres urejevalec pisem
    c'est lettre close pour moi to mi je španska vas, to mi je čisto tuje
    docteur des lettres doktor filozofije
    faculté féminin des lettres filozofska fakulteta
    grande, petite lettre velika, mala črka
    homme masculin, femme féminin de lettres književnik, -ica
    papier masculin à lettres pisemski papir
    payeur masculin, tiré masculin d'une lettre de change trasat
    secret masculin des lettres pisemska tajnost
    tireur masculin d'une lettre de change izstavitelj menice, trasant
    acquitter une lettre de change izplačati menico
    affranchir une lettre frankirati pismo
    avoir des lettres biti načitan, izobražen
    être écrit en lettres de sang biti zapisan s krvavimi črkami
    lever les lettres pobrati pisma iz poštnega nabiralnika
    mettre une lettre à la poste oddati pismo na pošto
    passer comme une lettre à la poste biti sprejet brez težav, brez zaprek
    poster une lettre poslati pismo po pošti
    prendre au pied de la lettre dobesedno vzeti
    rester, devenir lettre morte ostati, postati mrtva črka
    tirer une lettre de change izstaviti menico
  • levé, e [ləve] adjectif dvignjen; visok; masculin (topografski) posnetek, merjenje, sestava načrta

    au pied levé pri priči, takoj, nemudoma, na mestu
    par assis et levé (glasovanje) z vstajanjem s sedežev
    tête levée, front levé trdno odločen, pogumno, brez strahu
  • libellé, e [-bɛle] adjectif glaseč se (en na); masculin sestavitev (akta), besedilo

    être libellé au porteur glasiti se na prinašalca (imetnika)
  • lieu [ljö] masculin kraj, mesto, prostor; pluriel bivališče (hiša, stanovanje)

    en premier, second lieu na prvem, drugem mestu
    en dernier lieu na zadnjem mestu, končno
    au lieu de namesto
    au lieu que namesto da, medtem ko
    en haut lieu na visokem mestu, pri oblasti, pri oblastnikih
    lieu commun banalnost, trivialnost
    lieu de naissance rojstni kraj
    lieu de travail delovno mesto
    lieux pluriel saints sveti kraji (Jeruzalem, Palestina)
    lieu du domicile kraj stalnega bivališča
    lieu de pélerinage božja pot
    lieu de la scène prizorišče
    lieu de rassemblement zbirališče
    lieu du supplice morišče
    lieu touristique turističen kraj
    lieu de départ odhodni kraj
    lieu de destination namenilni kraj
    en lieu de sûreté na varnem
    lieu public javen prostor (kino, kavarna itd.)
    lieux pluriel d'aisances stranišče, latrina
    mauvais lieu razvpita hiša (kraj), hiša razuzdanosti
    les hauts lieux prizorišče velikih dejanj
    en tous lieux vsepovsod
    en temps et lieu ob primernem času in na primernem mestu
    sur les lieux na mestu
    se rendre sur les lieux (o policiji) iti na kraj prestopka, zločina
    avoir lieu vršiti se, goditi se
    avoir lieu de imeti povod za
    n'avoir ni feu ni lieu, être sans feu ni lieu ne imeti strehe nad glavo, ne imeti stalnega bivališča
    il y a tout lieu de croire que ... zelo verjetno je, da ..., vse kaže, da ...
    s'il y a lieu če bo treba
    il n'y a lieu de s'inquiéter ni potrebno se vznemirjati
    donner lieu dati povod, povzročiti
    donner lieu de upravičevati, dovoljevati
    ce n'est pas le lieu de discuter tu ni primerno mesto za diskusijo
    tenir lieu de nadomestiti
  • lit [li] masculin postelja, ležišče; (rečna) struga; plast, sloj, ležišče rude; smer (vetra, toka); figuré zakon

    lit de mort smrtna postelja
    lit nuptial poročna postelja
    lit pliant zložljiva postelja
    lits-jumeaux zakonski postelji
    chambre féminin à un lit, à deux -s eno-, dvoposteljna soba
    ciel masculin de lit baldahin nad posteljo
    descente féminin de lit predposteljnik
    wagon-lits masculin spalni voz
    au saut du lit pri vstajanju
    enfant masculin du premier lit otrok iz prvega zakona
    par lits plast na plast
    aller, se mettre au lit iti, leči v posteljo
    cloué au lit (figuré) prikovan na posteljo
    faire lit à part, deux lits ločeno spati
    faire son lit postlati si
    garder le lit bolan v postelji ležati
    mourir dans son lit umreti naravne smrti
    prendre le lit leči v posteljo
    comme on fait son lit, on se couche kakor si si postlal, tako boš spal
  • livrer [livre] verbe transitif dostaviti, dobaviti, izročiti, predati, prepustiti, izdati

    se livrer vdati se, izročiti se, posvetiti se
    livrer (une) bataille, un combat spustiti se v bitko, v boj
    livrer à la circulation izročiti prometu
    se livrer à la critique kritizirati
    se livrer à la débauche, à l'ivrognerie vdati se razuzdanosti, pijančevanju
    livrer à domicile dostaviti na dom
    se livrer à des études posvetiti se študiju
    livrer au hasard prepustiti slučaju
    se livrer à des libéralités biti zelo darežljiv
    livrer passage à quelqu'un dovoliti komu prehod, da gre mimo
    se livrer à la plaisanterie šaliti se, šale zbijati
    livrer à la publicité izročiti javnosti, familier obesiti na veliki zvon
  • lof [lɔf] masculin, marine proti vetru obrnjen bok ladje

    aller au lof pluti z vetrom
  • logis [lɔži] masculin stanovanje, dom, prenočišče; figuré, familier glava, možgani

    sans logis brez doma, brez strehe
    sans-logis masculin brezdomec
    corps masculin de logis glavni del poslopja
    (figuré, familier)

    la folle du logis domišljija, fantazija
    avoir la table et le logis imeti hrano in stanovanje
    être au logis, garder le logis biti, ostati doma
    rentrer au logis vrniti se domov
  • loi [lwa] féminin zakon, postava; pravo

    d'après la loi po, ustrezno zakonu
    loi pénale, criminelle kazenski zakon
    loi de l'offre et de la demande zakon ponudbe in povpraševanja
    loi martiale nagli sod
    loi du talion zakon povračila (zob za zob)
    loi électorale volilni zakon
    loi du milieu (= de la pègre) zakon podzemlja (zločincev, sleparjev ipd.)
    loi de la pesanteur zakon težnosti
    lois pluriel de la guerre vojni zakon, vojno pravo
    disposition féminin, article masculin de loi zakonska določba
    dans l'esprit de la loi v duhu zakona
    au nom de la loi v imenu zakona
    hors la loi izven zakona
    infraction féminin aux lois kršitev zakonov
    projet masculin de loi zakonski načrt
    avoir force de loi imeti zakonsko moč
    j'ai la loi pour moi imam zakon (pravico) na svoji strani
    enfreindre (ali contrevenir à), transgresser, respecter, observer la loi prekršiti, prestopiti, spoštovati, izpolnjevati zakon
    faire loi biti obvezen
    je m'en fais une loi to smatram za svojo obveznost, dolžnost
    nul n'est censé d'ignorer la loi nepoznavanje zakona ne varuje pred kaznijo
    prendre force de loi postati pravnomočen
    passer en loi postati zakon
    la loi a passé zakon je bil sprejet
    promulguer une loi razglasiti zakon
    prendre, recevoir, subir la loi de quelqu'un biti odvisen od koga
    tourner, éluder la loi obiti zakon
    nécessité fait loi sila kola lomi
  • loin [lwɛ̃] adverbe daleč(proč); daleč oddaljen (de od); daleč nazaj (dans v)

    au loin v daljavi, daleč proč, daleč nazaj
    de loin od daleč, iz daljave
    de loin en loin tu pa tam, od časa do časa
    du plus loin que je me souvienne kakor najbolj daleč nazaj se sploh morem spomniti
    ni de près ni de loin docela, popolnoma, familier absolutno ne
    non loin de ne daleč od
    plus loin dljè, dljè nazaj
    loin que (+ subj) daleč od tega, da bi ..., namesto da bi, ne samo, da ne ...
    loin qu'il m'aide, il me nuit ne samo, da mi ne pomaga, temveč mi še celó škoduje
    aller loin iti daleč(tudi figuré), uspeti (v življenju)
    aller, mener loin imeti velike posledice
    ne plus aller loin (familier) ne več dolgo trave tlačiti
    aller trop loin (zlasti figuré) predaleč iti, pretiravati
    être bien loin de niti misliti ne na to, da bi ...
    être loin (figuré) biti odsoten z mislimi
    être loin de son compte zelo se uračunati, figuré zelo se motiti
    être parents de loin biti v daljnjem sorodstvu
    mener loin dolgo trajati (zaloga), figuré daleč se povzpeti
    porter loin daleč segati
    voir loin daleč videti (figuré), biti bistroviden
    ne pas voir plus loin que son nez (familier) biti zelo kratkoviden (tudi figuré)
    il y a loin de ... à daleč je od ... do, velika je razlika med ... in ...
    il ne le portera pas bien loin (figuré) s tem ne bo daleč prišel
    loin d'ici! proč od tod! pojdi(te) mi izpred oči!
    loin de là! daleč od tega! kje pa! popolnoma napačno!
    loin de moi cette pensée! še zdaleč ne mislim na to!
    pas à pas on va loin počasi se daleč pride
    loin des yeux, loin du cœur daleč od oči, daleč od srca
  • lointain, e [lwɛ̃tɛ̃, ɛn] adjectif oddaljen, daljnji; masculin daljava, oddaljenost; ozadje

    au lointain dans le lointain v daljavi, daleč proč
    se perdre dans le lointain (figuré) daleč vstran kreniti, oddaljiti se od téme
  • long, ue [lɔ̃, g] adjectif dolg; dolgotrajen; počasen; redek (juha); adverbe dolgo, dolgo časa; masculin dolžina

    long de 5 mètres 5 m dolg
    long comme un jour sans pain neskončno dolg
    à la longue sčasoma
    à long terme dolgoročen
    de 3 mètres de long 3 metre dolg
    de long en large sem in tja, gor in dol
    de long en long vedno dalje, dljè
    de longue main (figuré) oddavna
    en long v dolžino, dolg
    en long et en large po dolžini in širini
    le long de vzdolž, ob
    tout le long de sa vie vse svoje življenje
    (tout) au long, tout du long (figuré) na dolgo in na široko, obširno
    tout le long de la journée ves dolgi dan
    à une longue échéance dolgoročno
    nous sommes amis de longue date smo dolgoletni prijatelji
    canon masculin à longue portée daljnometni top
    aller de long en large hoditi sem in tja, gor in dol
    avoir le bras long (figuré) imeti velik vpliv, biti vplivna oseba
    en dire long mnogo govoriti, povedati o
    son attitude en dit long njegovo zadržanje pove vse o tem, je dovolj jasno glede tega
    être long dolgo trajati
    être long à venir (dolgo) se pustiti čakati
    faire long feu vleči se, ne biti ne konca ne kraja (česa)
    en savoir long sur dobro se spoznati na, mnogo vedeti o
    tomber de tout son long pasti po vsej svoji dolžini