Franja

Zadetki iskanja

  • dissuasion [-sɥazjɔ̃] féminin odvračanje, odvrnitev; odsvetovanje

    forces féminin pluriel de dissuasion (militaire) vojaške sile, ki sovražnika odvrnejo od napada, mu preprečijo napad
  • distance [distɑ̃s] féminin razdalja, oddaljenost, (časovni) odmik; sport (tekmovalna) proga; (socialna, stanovska, civilizacijska pomembna) razlika

    à distance iz oddaljenosti, od daleč
    à courte, à faible, à petite distance v majhni razdalji
    c'est à peu de distance to ni daleč
    à quelques années de distance po nekaj letih
    à distances égales v enakih razdaljah
    de distance à distance v (nekaterih) razdaljah, od razdalje do razdalje
    distance d'arrêt (automobilisme) zavorna razdalja
    distance focale (optique) goriščna razdalja
    distance parcourue prevožena, preletena razdalja
    distance de tir strelna razdalja
    appréciation féminin des distances ocenitev razdalj
    il est meilleur sur cette distance (sport) on je boljši na tej progi
    garder ses distances držati razdaljo, ne postati preveč familiaren
    mesurer une distance au pas izmeriti razdaljo s koraki
    prendre ses distances (sport) vzeti razdaljo, odmik
    rapprocher les distances (figuré) zabrisati (stanovske) razlike
    tenir quelqu'un à distance držati odmik, distanco od koga, ne mu dati (priti) do sebe
  • distancer [distɑ̃se] verbe transitif, sport prehiteti, pustiti za seboj; prekositi, prekašati; sport diskvalificirati (un coureur, un cheval tekača, konja); postaviti, napraviti razdaljo med, oddaljiti, odmakniti

    cet élève distance ses camarades ta učenec prekaša svoje tovariše
    ce coureur distancera largement les autres concurrents ta tekač bo pustil druge tekmovalce precéj za seboj
    se distancer de quelqu'un držati se v razdalji, distancirari se od koga, ne mu iti blizu
    se laisser distancer (par un concurrent) pustiti se prehiteti (od sotekmeca, konkurenta)
  • distinguer [distɛ̃ge] verbe transitif razločevati, razlikovati; karakterizirati; spoznati, jasno videti; odlikovati; da(ja)ti prednost (quelqu'un komu)

    se distinguer razlikovati se (de od); odlikovati se; postati razločen, jasen
    les jumeaux sont difficiles à distinguer dvojčke je težko razlikovati
    je ne distingue pas le seigle du blé ne ločim rži od pšenice
    distinguer une maison à l'horizon razločiti, spoznati, jasno videti hišo na obzorju
    sa démarche le distingue immédiatement takoj ga je lahko spoznati po njegovi hoji
    se distinguer par son savoir odlikovati se po svojem znanju
  • distraire* [distrɛr] verbe transitif zabavati, razvedriti, razveseliti; odvračati, odvrniti (de od), motiti; izločiti iz celote; odvzeti; vieilli poneveriti

    se distraire razvedriti se, zabavati se
    distraire une voiture d'un convoi izločiti vozilo iz konvoja
    distraire d'un total odvzeti od celotnega zneska, od vsote (za poseben namen)
    distraire quelqu'un d'un projet odvrniti koga od njegovega načrta
    distraire quelqu'un de ses travaux odvračati koga od dela, motiti ga pri delu
    cet élève distrait sans cesse ses camarades ta učenec neprestano moti svoje tovariše
    distraire ses hôtes zabavati svoje goste
    il a besoin de se distraire potreben je razvedrila
  • diversion [-vɛrsjɔ̃] féminin odvrnitev (pozornosti); razvedrilna sprememba; militaire navidezen napad

    faire diversion à odvrniti od
    opérer une diversion avant d'attaquer izvesti navidezen napad pred (pravim) napadom
    cette promenade vous fera une diversion parmi vos occupations ta sprehod vam bo razvedrilna sprememba v vašem delu
  • divertir [-vɛrtir] verbe transitif zabavati, razvedriti; odvrniti, odtujiti, odvračati; juridique poneveriti

    se divertir zabavati se, razvedriti se (à z)
    se divertir de quelqu'un, de quelque chose norčevati se iz koga, iz česa
    divertir quelqu'un de son projet odvrniti koga od njegovega načrta
    elle l'a diverti de sa famille odvrnila, odtujila ga je od njegove družine
    divertir de l'argent poneveriti denar
    le spectale nous a bien divertis predstava nas je zelo zabavala
    il se divertit de mon embarras norčuje se iz moje zmedenosti, zadrege
  • divorce [divɔrs] masculin razveza, razporoka, ločitev zakonske zveze; ločitev, prekinitev; nasprotje, nesoglasje, divergenca

    divorce éclair masculin zelo hitra ločitev
    le divorce de Pierre avec, d'avec sa femme Petrova ločitev od žene
    demander le divorce zahtevati razvezo
    elle est en instance de divorce ona je v ločitvenem postopku, živi ločeno
    il y a divorce entre la théorie et la pratique teorija in praksa je dvoje
    faire divorce avec prekiniti zveze z
  • divorcer [-vɔrse] verbe intransitif ločiti se, razvezati se, razporočiti se; prekiniti zveze (avec quelqu'un s kom), odreči se (avec quelque chose čemu)

    il a divorcé avec, d'avec sa femme ločil se je od žene
    ses parents ont divorcé njegovi (njeni) starši so se ločili
    cette actrice de cinéma a divorcé cinq fois ta kino igralka se je petkrat ločila
  • dos [do] masculin hrbet; naslanjalo za hrbet; hrbtna stran; populaire zvodnik

    dos à dos s hrbtom proti hrbtu
    à dos zadaj, za; figuré proti sebi
    à dos de na hrbtu
    au dos de quelque chose na hrbtni strani česa
    de dos od zadaj
    dans le dos na, v hrbtu
    en dos d'âne sedlast
    bête féminin à dos tovorno živinče
    chaire féminin à dos naslanjač
    dos de la main, du nez hrbet roke, nosti
    agir dans le dos de quelqu'un delovati komu za hrbtom
    en avoir plein le dos biti naveličan, sit, utrujen, imeti dovolj česa
    avoir bon dos (figuré) imeti širok hrbet; brez slabe volje prenašati nevšečnosti
    sa migraine a bon dos njena migrena (ji) je pripraven izgovor
    n'avoir pas une chemise sur le dos (figuré) še srajce ne imeti
    l'avoir dans le dos (populaire) ne uspeti, doživeti razočaranje
    courber le dos ponižno se ukloniti, se podvreči
    être large de dos imeti široka ramena
    être sur le dos (familier) dolgo ležati (tudi zaradi bolezni)
    être sur le dos de quelqu'un biti vzdrževan od koga; biti komu vedno za petami; zasledovati, nadzorovati koga
    faire froid dans le dos de quelqu'un prestrašiti koga
    faire le gros dos ukriviti hrbet (o mački), figuré delati se važnega
    se laisser manger la laine sur le dos pustiti se goljufati, se odirati
    mettre quelque chose sur le dos de quelqu'un naprtiti komu kaj, napraviti ga odgovornega za kaj
    mettre tout sur le dos vse nase natakniti
    mettre, renvoyer dos à dos nobeni od dveh strank ne dati prav
    mettre, avoir quelqu'un à dos razdražiti, imeti koga proti sebi, narediti si ga za sovražnika
    porter quelque chose sur son dos nositi breme kake stvari, odgovarjati za kaj
    signer au dos d'un chèque podpisati se na hrbet čeka
    tomber sur le dos pasti na hrbet
    tomber sur le dos de quelqu'un pasti, planiti po kom
    cela vous retombera sur le dos vi boste nosili posledice
    tourner, montrer le dos à quelqu'un komu hrbet obrniti; zbežati
  • douleur [dulœr] féminin bolečina, bol; bolest; pluriel revmatične, živčne bolečine

    douleurs de tête glavobol
    calmer la douleur pomiriti, ublažiti bolečino
    être dans les douleurs biti v porodnih bolečinah
    être sensible à la douleur biti občutljiv za bolečino
    hurler, pleurer de douleur tuliti, jokati od bolečine
    réveiller, raviver une douleur ancienne zbuditi, oživiti staro bolečino
    sentir, ressentir, éprouver une douleur občutiti bolečino
    supporter courageusement ses douleurs pogumno prenašati svoje bolečine
  • dupe [düp] adjectif prevaran, opeharjen; féminin prevaranec, opeharjenec

    être la dupe de quelqu'un biti prevaran, opeharjen od koga; nasesti komu, iti komu na led
    être la dupe de quelque chose ne priti na svoj račun pri kaki stvari
    être sa (propre) dupe, la dupe de soi-même delati si iluzije, sam sebe varati
    je ne suis pas dupe ne nasedam, ne grem na led
    il me ment, mais je ne suis pas dupe laže mi, a jaz to (dobro) vem
    prendre pour dupe za nos voditi, (pre)varati, za norca imeti
    c'est un jeu de dupes pri tej kupčiji, pogodbi so nas opeharili
  • dur, e [dür] adjectif trd; trden; težaven (problem); težak (delo); figuré trdosrčen, strog, neprijazen, osoren; brezčuten; žilav, vztrajen, odporen, utrjen (à proti); zelo mrzel (vreme); trpek (vino); močan (žganje); trdo kuhan (jajce); globok (spanje); uporen (otrok); kričeč (barva); viharen, razburkan (morje); adverbe trdó, močnó

    à la dure surovo, grobó
    dur à cuire žilav, odporen; figuré, familier otopel; uporen
    dur à digérer, de digestion težko prebavljiv; komaj verjeten
    dur à la fatigue, à la souffrance utrjen, odporen
    dur à la vente težkó prodajen
    il est dur à la fatigue on gara ko črna živina
    col masculin dur trd ovratnik
    coup masculin dur težak, hud udarec
    construit en dur masivno, s trdnim materialom zgrajen
    le temps est dur vreme je zelo mrzlo
    les temps sont durs časi so težki, slabi
    avoir le cœur dur biti trdosrčen
    avoir l'intelligence dure biti trde glave
    avoir l'oreille dure, être dur d'oreille slabo slišati, biti naglušen
    avoir la peau dure (figuré) imeti debelo kožo
    avoir la tête dure imeti trdo butico; biti zelo trmast
    avoir la vie dure biti trdoživ, upirati se bolezni
    croire dur comme fer trdno verjeti
    entendre dur biti naglušen
    être à dure école biti v trdi šoli
    être dur pour quelqu'un strogo s kom ravnati
    il m'est dur d'accepter cela težko, mučno mi je to sprejeti
    être dur à la détente težko se ločiti od denarja, nerad plačati
    frapper, cogner dur krepko biti, tolči, udariti
    rendre, faire la vie dure à quelqu'un komu greniti življenje
    répondre sur un ton dur osorno, rezko odgovoriti
    travailler dur trdo, težko delati, garati
    le soleil tape dur sonce močnó pripeka
    ça va chauffer dur (populaire) vroče bo, pripekalo bo
  • eau [o] féminin voda; sijaj (diamanta); pluriel vode, vodovje; zdravilni vrelci, kopališki kraj; toplice; slatina; studenec; marine vodni razor (za ladjo)

    eau blanche raztopina svinčevega acetata
    eau bénite blagoslovljena voda
    eau de Cologne kolonjska voda
    eau courante, (familier) de robinet tekoča voda
    eau dormante stoječa, mirujoča voda
    eau douce sladka voda, mehka voda
    eau d'égouts odtočna voda
    Eaux et Forêts vodna in gozdna uprava
    eau de fonte des neiges snežnica
    eau gazeuse pokalica, sodavica
    eau glacée ledena voda
    eaux grasses, ménagères pomije
    eaux industrielles industrijske odplake
    eau de lessive pralni lug
    eau lourde težka voda
    eau de mine jamska voda
    eau minérale slatina
    eau oxygénée vodikov peroksid
    eaux de pluie deževnica
    eau (non) potable (ne)pitna voda
    eau de puits voda iz vodnjaka
    eaux résiduaires odplačne vode
    eau salée slana voda
    eau de Seltz sodavica
    eau de source, eau vive studenčnica
    eaux territoriales teritorialne vode
    eau de vaisselle pomije
    adduction féminin d'eau dovod vode
    alimentation féminin en eau oskrba z vodo
    basses eaux nizko vodno stanje; figuré pomanjkanje denarja, stiska za denar
    chasse féminin d'eau izpiranje z vodo, izpiralna cev (v WC)
    chute féminin d'eau slap
    compteur masculin à eau vodni števec
    conduite féminin d'eau vodovod
    con-sommation féminin d'eau poraba vode
    coup masculin d'épée dans l'eau (figuré) udarec v vodo, neuspešno dejanje
    cours masculin d'eau vodni tok
    diamant masculin de la plus belle eau diamant z najčistejšim sijajem
    distribution féminin d'eau razdeljevanje vode, oskrbovanje z vodo
    écoulement masculin d'eau odtok, odtekanje vode
    à fleur d'eau na vodni površini
    infiltration féminin d'eau vdiranje, pronicanje vode
    jet masculin d'eau vodni curek; vodomet, fontana
    jour masculin des grandes eaux dan (delujočih) vodometov (v Versaillesu)
    niveau masculin d'eau vodna gladina, vodno stanje
    prise féminin d'eau priključek na vodo
    rat masculin d'eau vodna podgana
    refroidissement masculin à eau hlajenje z vodo
    trombe féminin d'eau vodna tromba
    usine féminin de distribution des eaux vodovod
    ville féminin d'eaux kopališki kraj
    voie féminin d'eau vodna pot
    aller aux eaux iti v slatinsko zdravilišče
    s'en aller en eau de boudin, à vau-l'eau (figuré) iti po vodi, ne uspeti, ponesrečiti se, spodleteti
    amener de l'eau au moulin de quelqu'un komu vodo na mlin dovajati
    être comme l'eau et le feu (figuré) biti popolnoma različen po značaju, slabo se razumeti
    être à l'eau (familier) biti uničen
    être heureux comme un poisson dans l'eau počutiti se, biti srečen ko riba v vodi
    c'est une goutte d'eau dans la mer (figuré) to je kaplja v morje
    être tout en eau biti ves v znoju, kopati se v znoju, biti ves prepoten
    faire eau, avoir une voie d'eau puščati vodo
    le navire fait de l'eau ladja se oskrbi s pitno vodo
    se fondre en eau (s)topiti se v solzah
    s'imbiber, se gonfler d'eau napojiti se, biti napojen z vodo
    se jeter dans l'eau skočiti v vodo (za kopanje)
    à l'eau utopiti se
    se jeter dans l'eau pour ne pas se mouiller priti z dežja pod kap
    laver à l'eau oprati, umiti z vodo
    mettre à l'eau spustiti v vodo (ladjo)
    mettre de l'eau dans son vin (figuré) ubrati milejše strune, zmanjšati svoje zahteve
    mettre l'eau à la bouche de quelqu'un komu skomine delati
    nager entre deux eaux plavati pod vodo, figuré nobenemu se ne hoteti zameriti
    naviguer, être dans les eaux de quelqu'un (figuré) biti privrženec neke osebe
    se noyer dans un verre d'eau ne si znati pomagati v najmanjši težavi
    d'ici là il passera de l'eau sous le pont dotlej bo minilo še precéj časa
    pêcher en eau trouble v kalnem ribariti
    porter de l'eau à la rivière nositi vodo v Savo
    prendre les eaux jemati zdravilne kopeli
    ne pas prendre l'eau ne prepuščati vode
    se ressembler comme deux gouttes d'eau biti si podoben kot jajce jajcu
    rester le bec dans l'eau ne se znati izvleči iz težave
    revenir sur l'eau zopet priti na površje, figuré spet se postaviti na noge
    rincer à l'eau splakniti z vodo
    suer sang et eau potiti se od strahu, razburjenja, zelo se razburiti
    le temps est à l'eau kaže na dež
    tenir l'eau držati vodo, ne prepuščati vode
    il tombe de l'eau dežuje
    notre projet est tombé à l'eau naš načrt je padel v vodo
    l'eau m'en vient à la bouche sline se mi pocedijo v ustih (ob tem)
    vivre d'amour et d'eau fraîche živeti od ljubezni in zraka
    l'eau va tou-jours à ! a rivière (figuré) denar pride vedno k denarju, k bogatinom
    il n' est pire eau que l'eau qui dort (proverbe) tiha voda globoko dere
    tant va la cruche à l'eau qu'à la fin elle se casse (proverbe) toliko časa se izpostavljati nevarnosti, da jo končno skupimo
  • ébats [eba] masculin pluriel veselo, razposajeno vedenje ali igranje

    prendre ses ébats poskakovati od veselja, biti razposajen, poditi se sem in tja
  • écailler [ekaje] verbe transitif odstraniti luske, odluščiti; odpreti (ostrigo); pokriti z okraski v obliki lusk (un dôme kupolo)

    s'écailler (od)luščiti se
  • écart [ekar] masculin razmak, odmik, umik; skok v stran; razlika; odmaknjen kraj ali zaselek; médecine (kostni) izpah; založene ali odložene karte; napaka, pomota, zabloda

    à l'écart (v)stran, na stran, proč, daleč (de od)
    écart en direction (militaire) razmak(nitev) po širini
    écart de jeunesse mladostna zabloda
    écart de(s) prix razlika v cenah
    écart de régime pomota, pomanjkljivost v dieti
    écarts de salaires razlike v plačah
    écart de température razlika v temperaturi
    (sport) grand écart razkreka, »špaga«
    faire un écart skočiti v stran (konj)
    mettre, se mettre, prendre à l'écart na stran položiti, stopiti, vzeti
    se tenir à l'écart ob strani stati, držati se proč, ne se mešati v
    vivre à l'écart živeti v odmaknjenosti, v osamljenosti
  • écarté, e [ekarte] adjectif oddaljen, odmaknjen, osamljen (kraj); v stran stoječ (ušesa); razprt (prsti); založen, odložen (karte)

    il a les yeux écartés ima precéj razmaknjene oči, oddaljene eno od drugega
  • écharpe [ešarp] féminin šerpa, šal, ovratna ruta; opasnica

    avoir un bras en écharpe nositi (poškodovano) roko v zanki
    le maire est ceint de son écharpe župan ima opasnico (prepasko)
    mettre, nouer une écharpe nadeti si, zavezati si šal
    enrouler une écharpe autour de son cou oviti si šal okrog vratu
    en écharpe poševno, od strani
    prendre en écharpe (automobilisme) zadeti, zgrabiti od strani; militaire napasti z boka
    le train a pris l'autocar en écharpe vlak je od strani zagrabil avtobus
    écharpe d'Iris mavrica
  • échiner [ešine] verbe transitif, vieilli zlomiti hrbtenico (quelqu'un komu); familier ubiti; zelo utruditi

    s'échiner zelo se utruditi, (z)mučiti se, izgarati se
    être échiné de travail biti ves izčrpan od dela
    échiner de coups pretepsti