échappatoire [ešapatwar] féminin (slab) izgovor; izogibanje; pretveza
répondre par une échappatoire imeti izgovor, izgovoriti se
Zadetki iskanja
- échappée [ešape] féminin, vieilli (po)beg, utek; sport pobeg (npr. kolesarja dirkača iz skupine); prost prostor za razgled, razgled; figuré kratek hip, interval; kratek izlet, sprehod za razvedrilo; prostor za obračanje, za izogibanje
à l'échappée včasih; skrivaj
par échappées ob prilikah, priložnostno
échappée des coureurs de tête d'une course cycliste pobeg vodilnih, čelnih dirkačev v kolesarski tekmi
échappée d'un garage prostor za vstop avtomobila v garažo
échappée de beau temps, de soleil trenutek lepega vremena, sonca
échappée de voûte širina, razpon oboka
avoir une échappée sur la mer entre les immeubles imeti med hišami razgled na morje
faire une échappée à la campagne napraviti izlet na deželo - échasse [ešas] féminin hodulja; familier tanka in dolga noga; polojnik (močvirna ptica)
être monté sur des échasses imeti dolge noge; figuré delati se važnega, šopiriti se
marcher avec des échasses hoditi s hoduljami - échine [ešin] féminin hrbtenica
avoir l'échine souple (figuré) imeti mehko hrbtenico, biti klečeplazen, pretirano uslužen
courber, plier l'échine (figuré) ukloniti se, podvreči se
frotter, caresser, rompre l'échine à quelqu'un koga (pošteno) pretepsti - école [ekɔl] féminin šola, šolsko poslopje; šolska mladina; učiteljski zbor; uk, šolanje; izobrazba; militaire vaje, vežbanje; šola (smer v slikarstvu)
à l'école v šoli (tudi figuré)
école en plein air šola na prostem
école d'apprentissage vajenska šola
école d'art dramatique, d'art industriel šola za dramsko umetnost, za umetnostno obrt
école des aveugles, des sourds-muets šola za slepe, za gluhoneme
école des beaux-arts umetnostna akademija
école d'aviation letalska šola
école à classe unique enorazredna š.
école de commerce, commerciale trgovska š.
école de danse, forestière, industrielle plesna, gozdarska, obrtna šola
école de droit pravna fakulteta
école de garçons, de filles, mixte deška, dekliška, mešana š.
école de guerre vojna akademija
école laïque laična, (po)svetna š.
école maternelle, enfantine otroški vrtec
école de médecine medicinska fakulteta
école ménagére gospodinjska šola
école militaire vojaška šola, kadetnica
école des mines, de musique, navale rudarska, glasbena, pomorska šola
école normale primaire učiteljišče
école normale supérieure visoka šola za izobrazbo učiteljev na visokih šolah
école de perfectionnement nadaljevalna šola
école de pilotage letalska, pilotska šola
école préparatoire pripravljalna šola
école primaire élémentaire osnovna, ljudska šola
école privée, libre zasebna šola
école professionnelle strokovna, obrtna šola
religieuse verska šola
école de retardés, d'arriérés šola za zaostale otroke
école secondaire srednja šola
école du soir večerna šola
école supérieure visoka šola
école supérieure de commerce trgovska visoka šola
école supérieure de guerre visoka vojna akademija
école de tir strelske vaje
école vénitienne beneška šola, smer v slikarstvu
école vétérinaire veterinarska šola
école de vol à voile šola za jadralno letenje
camarade masculin d'école šolski tovariš
fréquentation féminin de l'école obiskovanje šole
les grandes écoles visoke šole
basse, haute école šola za elementarno, za umetnostno jahanje
livre masculin à l'usage des écoles šolska knjiga
maître, maîtresse d'école učitelj, učiteljica ljudske šole
rentrée féminin des écoles začetek šolskega leta
salle féminin d'école šolska soba, razred
navire-école, vaisseau-école masculin šolska ladja
aller à l'école hoditi v šolo
entrer dans une école vstopiti, vpisati se v neko šolo
être à bonne école biti v dobri šoli (tudi figuré)
faire école biti posneman, biti za vzgled, naleteti na posnemanje, imeti posnemovalce, propagirati svoje ideje
cette idée fait école ta ideja se zelo širi
faire l'école učiti (v osnovni šoli)
elle a fait l'école dans ce village pendant 20 ans poučevala je na ljudski šoli v tej vasi 20 let
faire une école (figuré) zmotiti se, urezati se, kozla ustreliti
faire une rude école iti skozi trdo šolo
faire l'école buissonnière »špricati« šolo
fréquenter l'école obiskovati šolo
mettre un enfant à l'école dati otroka v šolo
sentir l'école dišati po šoli, biti pedanten - écriture [-tür] féminin pisava, pisanje; rokopis; črkopis; slog; commerce knjiženje; pluriel (poslovne, trgovske) knjige; juridique pravdni spisi ali akti
écriture braille pisava za slepe
écriture de chat čačke
écriture cunéiforme, gothique, hiéroglyphique klinopis, gotska pisava, hieroglifi
écriture inverse protiknjiženje
écriture à la machine tipkopis
écriture pictographique, idéographique podobopisje
Ecriture sainte, les saintes Ecritures biblija, sveto pismo
balance féminin des écritures poslovna bilanca
commis masculin aux écritures, teneur masculin d'écritures knjigovodja
annuler une écriture stornirati knjiženje
arrêter les écritures (commerce) zaključiti knjige
avoir une belle écriture imeti lepo pisavo
passer une écriture (v)knjižiti
tenir les écritures voditi knjige - écu [ekü] masculin ščit; ščit v grbu; star francoski kovanec; papir formata 0,40 x 0,50 m
écu d'or, blanc zlatnik, srebrnik; nekdanji srebrni kovanec za 5 frankov
avoir des écus imeti mnogo denarja, biti bogat - écuelle [eküɛl] féminin skodela, skleda; polna skodela; familier krožnik
manger à la même écuelle jesti iz iste sklede, figuré imeti iste interese - égal, e, aux [egal, ego] adjectif enak; enakomeren; raven; mathématiques kongruenten, skladen; figuré vseeno
à égale distance enako daleč, enako oddaljen(o)
à l'égal de prav tako (zelo) kot
d'égal à égal enak z enakim
égal en droits enakopraven
égal en surface ploščinsko enak
mon égal meni enak, moje vrste, moj vrstnik
sans égal boljši od vsega ali od vseh, brezprimeren, edinstven
terrain masculin égal raven teren
n'avoir point d'égal, être sans égal ne imeti (sebi) enakega
il est toujours égal à lui-même on je vedno isti
tout lui est égal vse mu je indiferentno
cela m'est égal (familier) vseeno mi je
tenir la balance égale biti nepristranski, meriti z isto mero - élan2 [elɑ̃] masculin polet, nalet, zalet; zagon, zamah; figuré navdušenje; pogum; militaire udarna moč
plein d'élan pogumen
élan vital življenjska moč
avoir de l'élan imeti polet, biti v poletu
franchir l'obstacle d'un seul élan preskočiti oviro v enem samem zaletu
prendre son élan vzeti zalet - éloge [elɔž] masculin pohvala; hvalni govor
c'est tout à son éloge vse to mu je v čast
recevoir des éloges (po)žeti pohvalo
être reçu avec éloges napraviti (sprejemni) izpit z odliko
faire l'éloge de quelqu'un (po)hvaliti koga
prononcer l'éloge funèbre imeti nagrobni govor
il ne tarissait pas d'éloges sur ce pays ni mogel prehvaliti te dežele - embarras [ɑ̃bara] masculin zapreka, ovira; nadlega; zastoj, zmešnjava; figuré težava, zadrega, stiska
embarras d'argent denarna zadrega, stiska
embarras gastrique želodčne motnje
embarras de la langue jecljanje
embarras de paiement plačilne težkoče
embarras du choix zadrega zaradi prevelike izbire
embarras de voitures prometni zastoj na cesti
faiseur masculin d'embarras bahač, širokoustnež
le voilà dans l'embarras on je v neprijetnem položaju, v škripcih
n'avoir que l'embarras du choix ne vedeti, kako bi se odločili; imeti težko izbiro
être dans l'embarras biti v stiski
faire des embarras, de l'embarras važnega še delati; imeti ali staviti velike zahteve
mettre dans l'embarras spraviti v zadrego
susciter des embarras à quelqu'un komu težave delati ali pripraviti
tirer quelqu'un d'embarras komu iz stiske pomagati - emparer, s' [ɑ̃pare] polastiti se (de quelque chose česa); osvojiti, dobiti; zgrabiti
emparer d'un butin considérable polastiti se znatnega plena, zaseči znaten plen
emparer de la conversation imeti glavno besedo v pogovoru
emparer d'une ville osvojiti mesto - emprise [ɑ̃priz] féminin moč, gospodujočvpliv, avtoriteta; juridique (nezakonita) razlastitev
sous l'emprise de la colère v jezi
avoir de l'emprise sur quelqu'un imeti vpliv na koga
donner de l'emprise sur soi à ses adversaires pokazati svojo slabo stran nasprotnikom - encore [ɑ̃kɔr] adverbe še, še vedno; povrhu, razen tega; zopet; vsaj; vsekakor, pa vendar; interjection že spet!
encore une fois še enkrat
mais encore? (no) in (kaj še)?
non seulement ... mais encore ne samo ... temveč tudi
pas encore še ne
si encore, encore si če vsaj
et encore in vendar, in celó, pa še
encore que četudi, čeprav
je ne suis pas encore prêt nisem še pripravljen
j'ai encore perdu au jeu spet sem izgubil pri igri
réfléchissez encore plus! pomislite še bolj!
si encore j'avais eu le temps! ko bi le bil utegnil!
encore si, si encore il était beau! Mais il est laid! Če bi vsaj bil lep! Pa je grd!
tout ceci est terrible; encore ne sait-on pas tout vse to je strašno; in še ne vemo vsega
trois millions, ce n'est pas cher, encore faut-il les avoir tri milijone ni dragó, pa še te je treba imeti - endenté, e [ɑ̃dɑ̃te] adjectif ozobljen, zobčast
bien endenté (figuré) ki ima dober apetit
être bien endenté imeti lepe zobe
roue féminin endentée zobato kolo - enguignonné, e [ɑ̃ginjɔne] adjectif
être enguignonné (familier) imeti vedno smolo - enseigne1 [ɑ̃sɛnj] féminin znak; izvesek, napis (trgovine, gostišča); prapor
à bonne enseigne proti zanesljivi garanciji
à telle(s) enseigne(s) que ... tako da; to je tako res, da ...
enseigne lumineuse (d'un cinéma) svetlobna reklama (kina)
enseigne publicitaire reklamni izvesek, napis
être logé à la même enseigne biti v istem položaju, imeti iste težave
combattre sous les enseignes de ... boriti se pod zastavo ...
marcher enseignes déployées korakati z razvitimi zastavami
à bon vin point d'enseigne (proverbe) dobro blago se samo hvali, ne potrebuje reklame - entier, ère [ɑ̃tje, ɛr] adjectif cel, ves, popoln; nedotaknjen, nepoškodovan; figuré trmast, svojeglav; (= nombre masculin entier) masculin celo število
en entier v celoti, popolnoma
dans, en son entier nezmanjšan, neskrajšan
dans le monde entier na celem svetu, povsod
cheval masculin entier žrebec
avoir des opinions entières imeti trdno mnenje
écrire son nom en entier izpisati (v celem) svoje ime
payer place entière (železnica) plačati celo vozovnico
la question reste entière vprašanje ostane odprto - entrailles [ɑ̃traj] féminin pluriel drobovje; vieilli črevesje; notranjost; figuré nedra, srcé
les entrailles de la terre notranjost, nedra zemlje
sans entrailles brezsrčen
avoir des entrailles imeti čuteče srce
il n'a pas d'entrailles on je brez srca, neusmiljen
ce drame m'a pris aux entrailles ta drama me je globoko pretresla
être remué jusqu'au fond des entrailles biti pretresen do dna srca
sentir crier les entrailles čutiti glad, biti zelo lačen