Franja

Zadetki iskanja

  • éjecter [ežɛkte] verbe transitif izvreči, izmetati; ven vreči

    il s'est fait éjecter de la classe vrgli, izključili so ga iz šole
  • précipiter [-sipite] verbe transitif dol vreči (de z), strmoglaviti; prenagliti; pospešiti; chimie kondenzirati; verbe intransitif

    se précipiter pasti, strmoglaviti; usesti se; pospešiti se
    sa venue a précipité notre départ njegov (njen) prihod je pospešil naš odhod
    les événements se précipitent dogodki si naglo sledijo (drug drugemu)
    se précipiter sur planiti, navaliti na
    se précipiter dans les bras l'un l'autre planiti si v objem
    se précipiter sur les pas de quelqu'un planiti, hiteti za kom
  • projeter [prɔžte] verbe transitif metati, zagnati (naprej), s silo vreči; brizgati; iztezati; projicirati; projektirati, napraviti načrt za, planirati, (za)snovati; nameravati; imeti namen (de faire quelque chose nekaj napraviti)

    projeter un film predvajati film
    projeter une ombre metati senco
    projeter des photos, des dessins projicirati fotografije, risbe
    projeter des racines poganjati korenine
    projeter un point, une ligne projicirati točko, črto
    projeter un sentiment sur quelqu'un pripisovati komu čustvo, ki ga sami nimamo
    les pneus de voiture profettent des gravillons avtomobilske pnevmatike razbrizgavajo peščena zrna, kamenčke
  • prosterner, se [-stɛrne] vreči se na tla, pasti na kolena (devant quelqu'un pred koga); figuré ponižati se

    se prosterner devant le pouvoir biti hlapčevski, klečeplazen do oblasti
  • renvoyer* [rɑ̃vwaje] verbe transitif nazaj, domov poslati, odposlati; odbiti, vreči nazaj (la balle žogo); odsloviti, odpustiti; prepustiti; napotiti (à k); odgoditi, (časovno) odložiti; odstaviti (uradnika); izključiti (iz šole); izpustiti na svobodo (jetnika); verbe intransitif nagniti se na stran, na bok (ladja)

    se renvoyer obmetavati se
    se renvoyer la baile (figuré) zvračati napako, obveznost, delo eden na drugega
    renvoyer de Caïphe à Pilate pošiljati od Poncija do Pilata
    renvoyer aux calendes grecques brezkončno odlagati, odložiti, odgoditi na sv. Nikoli
    renvoyer l'affaire à huitaine odložiti zadevo za en teden
    renvoyer le débat sine die odgoditi debato za nedoločen čas
    renvoyer cœur še enkrat igrati srce (pri kartanju)
    renvoyer quelqu'un de sa demande (juridique) odbiti komu prošnjo
    renvoyer un domestique, un ministre odpustiti služabnika, ministra
    renvoyer quelqu'un de ses fonctions razrešiti koga njegovih funkcij
    renvoyer ses créanciers, un importun odkrižati se, znebiti se svojih upnikov, nadležneža, nadležnega gosta
    renvoyer les parties à se pour voir (juridique) izjaviti se za nepristojnega
    renvoyer le son odbiti zvok
    se renvoyer des reproches, des injures obmetavati se z očitki, psovkami, žaljivkami
  • sa(c)quer [sake] verbe transitif, familier odpustiti, vreči iz službe; postaviti na cesto (un employé uslužbenca)

    sa(c)quer un candidat à l'examen vreči kandidata na izpitu
    sa(c)quer une élève ostro ravnati z učenko
  • sortir*1 [sɔrtir] verbe intransitif iti ven, oditi (iz, z doma); stopiti iz, izstopiti; izhajati; štrleti, moleti (iz); vstati (od mize); ravno ozdraveti (de od); biti ravno odpuščen (iz zapora); oddaljiti se (od teme); figuré vzkliti, pognati, priti na dan; iziti (knjiga); verbe transitif izvleči, potegniti (de iz), vzeti, peljati, spraviti ven; prinesti, vreči na trg (tržišče), prinesti na dan, (populaire) vreči ven

    (verbe intransitif): il ne sort pas on ne hodi z doma, ne zahaja v družbo
    je sors de chez lui pravkar sem bil pri njem
    sortir de chez soi iti z doma, iz hiše
    sortir du bal prihajati s plesa
    sortir des bornes prekoračiti meje
    sortir de la cadence priti iz takta
    sortir d'embarras izmotati se iz zadrege, iz težav
    sortir d'une école končati (neko) šolo, študij na (neki) šoli
    sortir d'une famille honorable izhajati iz spoštovane, poštene družine
    sortir des gonds priti iz tečajev, figuré razjeziti se
    il est nouvellement sorti de l'université pravkar je diplomiral na univerzi
    sortir du lit vstati iz postelje
    sortir des mains de l'ouvrier biti še čisto nov
    sortir de maladie pravkar ozdraveti
    sortir de la mémoire, de l'esprit, de la tête izpasti iz spomina, biti pozabljen
    sortir de l'ordinaire biti neobičajen
    la pensée ne sort pas assez misel ne prihaja do izraza
    sortir du port izpluti iz pristanišča
    sortir de son rôle pasti iz svoje vloge
    sortir du sujet oddaljiti se od svojega predmeta
    sortir sain et sauf d'un accident odnesti zdravo kožo iz nesreče
    sortir de la vie umreti
    ne pas en sortir ne priti iz, ne opraviti, ne dokončati
    cela m'est sorti to mi je ušlo, izpadlo
    j'ai trop à faire, je n'en sors pas ne pridem iz dela
    les yeux lui sortent de la tête ves iz sebe je, ves besen je
    la faim fait sortir le loup du bois lakota prežene volka iz gozda
    au cours du match, l'arbitre a fait sortir un joueur du terrain med tekmo je sodnik izključil enega igralca iz igre
    la locomotive est sortie des rails lokomotiva se je iztirila
    il se croit sorti de la cuisse de Jupiter on misli, da izhaja iz slavne družine
    ce dictionnaire sort par fascicules ta slovar izhaja v snopičih
    cela sort de ma compétence to ne spada v mojo kompetenco
    (familier) sortir d'en prendre imeti dovolj kake neprijetnosti
    merci bien, je sors d'en prendre! hvala lepa, dovolj mi je tega!
    (verbe transitif):

    sortez les mains de vos poches! roke iz žepa!
    sortez la poitrine! prsi ven!
    sortir l'enfant peljati, vzeti otroka ven, na sprehod
    ce mari ne sort jamais sa fémme ta soprog ne gre nikoli ven z ženo
    sortir quelqu'un de la salle izgnati, vreči koga iz dvorane
    sortir un blessé des décombres izvleči ranjenca iz ruševin
    (populaire) sortez le! à la porle! vrzite ga ven!
    sortir sa voiture du garage izpeljati avto iz garaže
    cette maison d'édition sort beaucoup d'ouvrages ta založba izda(ja) mnogo del
    il nous en a sorti une bien bonne povedal nam je dobro, posrečeno zgodbo
    se sortir d'affaire, s'en sortir izvleči se iz afere, pomagati si
  • à [a] préposition; spojitev à + lev au, à + lesv aux

    1. dajalnik:

    l'alcool nuit à la santé alkohol škoduje zdravju

    2. posest, pripadnost:

    ce stylo est à moi ta nalivnik je moj
    il a une voiture à lui on ima svoj (lasten) avto
    c'est à moi de l'aider moja dolžnost je, jaz sem na vrsti, da mu pomagam

    3. kraj, razdalja, smer, cilj:

    à Paris v Pariz(u)
    à la campagne na deželi
    aller à la ville iti v mesto
    à l'entrée pri vhodu
    à cinq kilomètres d'ici pet kilometrov od tod
    de la tête aux pieds od glave do nog
    jeter à l'eau vreči v vodo
    se mettre à l'ouvrage lotiti se dela
    se mettre à table sesti za mizo k obedu
    tirer à sa fin iti h koncu, h kraju

    4. čas: o, ob, v, na

    à l'aube ob zori
    au printemps spomladi
    à demain! na svidenje jutri!
    à l'heure qu'il est ob tej uri
    à six heures ob šestih
    à la longue sčasom(a)
    à sa mort ob njegovi smrti
    à ce moment v tem trenutku
    louer à l'année najeti na leto
    faire du cent à l'heure voziti (z avtom) 100 km na uro
    renvoyer à huitaine odložiti za teden dni

    5. način, sredstvo, orodje:

    à la mode po modi
    à mes frais na moje stroške
    à vos souhaits! na zdravje! (rečemo osebi, ki je kihnila)
    pas à pas korak za korakom
    machine féminin à écrire pisalni stroj
    vache féminin à lait molzna krava
    aller à bicyclette, à pied iti s kolesom, peš
    acheter à crédit kupiti na kredit
    boire à la russe piti po rusko (eksati in odvreči kozarec)
    blesser à mort smrtno raniti
    pêcher à la ligne loviti ribe na trnek
    se sauver à la nage rešiti se s plavanjem
    vendre au poids prodajati na težo, po teži

    6. cena:

    à 5 francs po 5 frankov
    à 10 francs la pièce po 10 frankov kos
    au prix de fabrique po tovarniški ceni
    à aucun prix za nobeno ceno, nikakor
    à tout prix za vsako ceno
    à moitié prix za polovično ceno
    à vil prix za smešno nizko ceno

    7. pred nedoločnikom:

    j'ai à écrire moram pisati
    maison féminin à vendre hiša na prodaj
    il commence à lire začne brati
    ce travail laisse à désirer to delo je pomanjkljivo
    il est le premier à venir et le dernier à s'en aller on prvi prihaja in zadnji odhaja
    à le voir, on dirait ... če ga človek vidi, bi rekel ...

    8. vzkliki:

    au feu! gori!
    au diable! k vragu!
    à moi! (semkaj) k meni!
    au voleur! tat! primite tatu!
    à la vôtre! na vaše zdravje!
  • air1 [ɛr] masculin zrak; ozračje, atmosfera; veter, sapica

    air frais, liquide, lourd, vicié svež, tekoč, soparen, pokvarjen zrak
    grand air svež zrak
    air comprimé stisnjen zrak
    air grisouteux treskavi plin
    en l'air v zraku, figuré neutemeljen
    en plein air na prostem
    armée féminin de l'air vojno letalstvo
    conditionnement masculin d'air klimatizacija
    contes masculin pluriel en l'air bajke
    couche féminin d'air zračna plast
    coup masculin d'air prepih
    hôtesse féminin de l'air stevardesa
    projets masculin pluriel en l'air (figuré) gradovi v oblakih
    pompe féminin à air zračna sesalka
    paroles féminin pluriel, promesses féminin pluriel en l'air prazne besede, obljube
    traite féminin en l'air menica na izmišljeno ime
    une tête en l'air lahkomiseln, plitev, prazen človek
    trou masculin d'air zračna luknja, žep
    changer d'air zrak, menjati, menjati bivališče
    donner de l'air à quelque chose dati zraka čemu, prezračiti kaj
    être en l'air viseti v zraku; biti v neredu
    tout est en l'air vse je narobe
    être libre comme l'air od nikogar ne biti odvisen
    il fait de l'air (veter) piha
    flanquer en l'air (familier) odvreči, stran vreči
    laisser échapper l'air izpustiti zrak
    mettre à l'air des draps d'un lit prezračiti posteljnino
    mettre en l'air spraviti v nered
    parler, agir en l'air tjavdan govoriti, delati
    prendre l'air iti na zrak, (aéronautique) vzleteti, dvigniti se
    regarder en l'air v zrak, kvišku gledati
    tirer en l'air streljati, ustreliti v zrak
    vivre de l'air du temps od zraka živeti
    il y a de l'air vetrovno je
    il n'y a pas d'air niti sapice ni
    il y a quelque chose en l'air nekaj je v zraku, nekaj se kuha
    il y a des courants d'air vleče, prepih je
    ficher, foutre en l'air odvreči, znebiti se
  • ancre [ɑ̃kr] féminin sidro, maček

    ancre de salut zasilno sidro
    jeter l'ancre vreči sidro, zasidrati se
    lever l'ancre dvigniti sidro
    être, se mettre à l'ancre biti zasidran
    bouée féminin, chaîne féminin d'ancre sidrna boja, veriga
  • arracher [araše] verbe transitif izruvati, izpuliti, iztrgati, izdreti; izsiliti (priznanje, obljubo)

    arracher les mauvaises herbes izruvati plevel
    un obus lui a arraché le bras granata mu je iztrgala roko
    arracher des aveux, une promesse, un secret à quelqu'un priznanje, obljubo, skrivnost izsiliti iz koga
    s'arracher de, à iztrgati se od, iz
    s'arracher quelqu'un, quelque chose trgati se, prepirati se za koga, za kaj
    s'arracher les cheveux de colère lase si puliti od jeze
    arracher des larmes à quelqu'un izvabiti komu solze, koga v jok spraviti
    arracher quelqu'un de sa maison spoditi koga od hiše
    arracher quelqu'un à la misère iztrgati, izvleči koga iz bede
    arracher quelqu'un au sommeil koga iz spanja vreči, iztrgati
    s'arracher des bras de quelqu'un iztrgati se komu iz rok
    on se l'arrache trgajo se zanj
    s'arracher les yeux oči si (medsebojno) izpraskati
  • baisser [bɛse] verbe transitif znižati, spustiti (dol); povesiti; utišati (radio); verbe intransitif znižati se, upasti, pojemati; oslabeti, pešati, popustiti

    se baisser pripogniti se, skloniti se
    baisser les prix znižati cene
    baisser l'oreille (figuré) povesiti glavo
    baisser les bras priznati svoj poraz v borbi, v tekmi; ne se večboriti
    baisser le nez biti zmeden, osramočen
    baisser pavillon devant quelqu'un (figuré) priznati svoj poraz
    baisser le ton (figuré) znižati ton, postati manj aroganten
    ma vue baisse vid mi peša
    il a bien baissé moči mu zelo pešajo, gredo h koncu
    le baromètre baisse barometer pada
    le vin a baissé cena vina je padla
    se jeter tête baissée contre l'obstacle slepo, brez premisleka se vreči proti zapreki
    il n'y a qu'à se baisser pour les ramasser, pour en prendre tega je mnogo, velika množina, na pretek
  • bas1 [bɑ] adverbe nizko, globoko; tiho

    en bas spodaj
    d'en bas od spodaj
    en bas de ob, na vznožju
    ici-bas tu doli, na Zemlji
    par en bas navzdol (k)
    là-bas tam doli
    plus bas bolj spodaj, niže, kasneje (v knjigi)
    chapeau bas! klobuk dol!
    bas les mains, bas les pattes! (familier) roke, prste proč! nehajte z grožnjami!
    à bas la tyrannie! dol s tiranijo!
    chanter trop bas prenizko peti
    couler bas potopiti (se)
    être à bas ležati na tleh, figuré pasti v vodo (npr. načrt)
    ce malade est bien bas s tem bolnikom je zelo slabó, ta bolnik ne bo dolgo
    mettre bas odložiti; figuré (vstran) odriniti; položiti (les armes orožje); priznati poraz; povreči (o živali), skotiti
    mettre chapeau bas odkriti se, figuré priznati komu nadmoč
    mettre pavillon bas spustiti zastavo, figuré vdati se
    mettre, jeter à bas vreči na tla, po-, zrušiti, uničiti
    mettre quelqu'un plus bas que terre ponižati, omalovaževati koga z obrekovanjem
    parler tout bas čisto tiho govoriti, šepetati
    tomber bas nizko pasti; (termometer) pasti pod ničlo
    tomber en bas de l'échelle, de son cheval pasti z lestve, s konja
    traiter les gens de haut en bas zviška ravnati z ljudmi
    l'avion vole bas letalo leti nizko
    regarder quelqu'un de bas en haut pogledati koga od nog do glave, s pogledom koga meriti
  • bras [bra] masculin laket, roka; ročica; figuré pomoč, delovna sila; figuré moč, oblast; škarje (raka), plavut (kita); ročaj, držalo (vesla); naslanjalo za roke (pri naslanjaču); špica (pri kolesu)

    le haut du bras nadlaket
    bras dessus bras dessous z roko v roki, pod roko (iti)
    à bras s pomočjo rok, z rokami (brez stroja), ročno
    à force de bras le z rokami
    à pleins bras z vso močjo, močnó
    à tour de bras z vso silo, intenzivno
    à bras raccourcis s krepkimi udarci, silovito
    à bras-le-corps čez pas, po sredi telesa
    à bras ouverts z od-prtimi rokami
    à bras tendu s stegnjeno roko
    en bras de chemise brez suknjiča, golorok
    les bras retroussés z zavihanimi rokami
    charrette féminin à bras ročni voziček
    manque masculin de bras pomanjkanje delovne sile
    bras de mer, de rivière morska ožina, rečni rokav
    bras séculier posvetna oblast
    avoir le bras long (figuré) imeti velik vpliv
    avoir quelqu'un, quelque chose sur les bras (figuré) imeti koga, kaj na vratu, na grbi
    avoir les bras ballants povesiti roke
    avoir les bras rompus biti čisto izčrpan, zbit, do smrti utrujen
    baisser les bras opustiti, odreči se
    couper bras et jambes à quelqu'un (figuré) koga zelo presenetiti, popolnoma ohromiti koga
    donner, offrir le bras à quelqu'un komu roko dati, ponuditi
    être le bras droit de quelqu'un biti komu desna roka
    se jeter dans les bras de quelqu'un vreči se komu v naročje
    refuser son bras à quelqu'un odreči komu pomoč
    rester les bras croisés ostati brez dela
    saisir quelqu'un par le bras zgrabiti koga za roko
    serrer quelqu'un dans ses bras stisniti koga k sebi
    tendre les bras à, vers quelqu'un (figuré) koga pomoči prositi
    tenir les bras croisés križem roke držati
    les bras m'en tombent sem kot od strele zadet, ves osupel, tega ne morem razumeti
    ne vivre que de ses bras živeti le od dela svojih rok
  • cachot [kašo] masculin temnica, ječa, zapor; celica, samica; (militaire)

    trois jours de cachot tri dni ječe samice
    jeter, mettre un prisonnier dans un cachot, au cachot vreči zapornika, jetnika v temnico
  • carreau [karo] masculin (štirioglata) plošča, ploščica, kahlica; šipa; tlak iz plošč; karo (pri kartah), karo karta; štirioglata blazina; argot vlomilsko orodje; familier monokel, enoočnik; technique štirirobna pila; krojaški likalnik

    carreau de mine rudniško odlagališče
    carreau de vitre šipa
    à carreaux kariran, kockast
    papier masculin, tissu masculin à carreaux kariran papir, karirana tkanina
    coucher sur le carreau na tleh spati
    se garder, se tenir à carreau (familier) paziti (se), varovati se
    jeter sur le carreau na tla, na ulico vreči
    laisser sur le carreau mrtvega ali ranjenega pustiti ležati na tleh
    mettre (le) cœur sur (le) carreau (populaire) bruhati, bljuvati
    regarder aux carreaux gledati skoz okno
    tomber, rester sur le carreau (mrtev ali ranjen) obležati na tleh; doživeti neuspeh, biti izločen
  • chat masculin, chatte féminin [ša, t] maček, mačka; familier mucek, mucka

    bonjour, ma chatte! dober dan, mucka!
    chat botté obuti maček
    chat à neuf queues bič z devetimi jermenčki
    chat domestique, haret, sauvage domača, podivjana, divja mačka
    chat commun (ali de gouttière), siamois, angora, persan navadna, siamska, angorska, perzijska mačka
    c'est de la bouillie pour chats (figuré) to je zmeden, nerazumljiv tekst
    œil masculin de chat ahat
    langue féminin de chat (figuré) piškot, keks
    écriture féminin de chat slabo čitijiva pisava
    toilette féminin de chat površno umivanje
    à bon chat, bon rat kakor ti meni, tako jaz tebi
    il n'y a pas un chat žive duše ni
    il n'y a pas de quoi fouetter un chat to ni besede vredno, stvar je nepomembna
    avoir d'autres chats à fouetter imeti važnejše stvari v glavi, drugih skrbi, drugega dela dovolj
    avoir un chat dans la gorge (familier) v hipu postati hripav
    acheter un chat en poche kupiti mačka v vreči
    appeler un chat un chat reči bobu bob
    donner sa langue au chat obupati, da bi rešili problem
    il n'y avait que le chat (figuré) nihče ni ničesar videl
    écrire comme un chat nečitljivo pisati
    être, vivre comme chien et chat neprestano se pričkati; biti, živeti, gledati se kot pes in mačka
    jouer à chat perché loviti se (otroška igra)
    réveiller le chat qui dort stare stvari obuditi, nakopati si nevšečnosti zaradi svoje nespametne iniciative
    la nuit tous les chats sont gris ponoči so vse mačke sive, ponoči ne razločiš oseb, zamenjaš osebe
    quand le chat n'est pas là, les souris dansent če mačke ni doma, miši plešejo
    chat échaudé craint l'eau froide oparjena mačka se še mrzle vode boji
  • chien [šjɛ̃] masculin pes; petelin (pri puški); technique zapirača; jamski voziček; cokla; figuré šarm; figuré dekla za najnižja dela; figuré skopuh

    chien de berger, de chasse pastirski, lovski pes
    chien d'arrêt, d'attache, d'aveugle ptičar, navezan, slepčev pes
    chien de garde, de manchon, policier pes čuvaj, sobni, policijski pes
    chien de caserne, du quartier (militaire, argot) podčastnik
    chien du commissaire (de police) komisarjev tajnik, namestnik
    chien écrasé, crevé (v časopisu) nepomembna, neaktualna vest (za mašilo)
    chien méchant popadljiv pes
    chien de pique črni Peter (karta)
    nom masculin d'un chien! presneto!
    exposition féminin de chiens pasja razstava
    mal masculin de chien huda bolečina; velika težava
    métier masculin de chien pasji poklic
    temps masculin de chien pasje, grdo vreme
    travail masculin de chien pasje, težko, nehvaležno delo
    vie féminin de chien pasje življenje
    entre chien et loup v mraku
    arriver, venir comme un chien dans un jeu de quilles priti ob nepriličnem času
    avoir du chien (figuré, familier) imeti šarm, (ženska) sex-appeal, (umetnik) talent
    être couché, dormir en chien de fusil ležati, spati s skrčenimi nogami in s koleni uprtimi v prsi
    être, vivre comme chien et chat neprestano se kregati
    faire le chien couchant biti lizunski
    n'être pas bon à jeter aux chiens biti vsega zaničevanja vreden
    écorcher son chien pour en avoir la peau pustiti bistveno, da bi dobili nekaj nepomembnega
    être coiffé à la chien biti ves razkuštran
    je lui garde un chien de ma chienne znal se mu bom maščevati
    ce n'est pas fait pour les chiens to se da, se mora uporabiti
    ne pas donner sa part aux chiens ne se odreči svojim pravicam, svoji vlogi
    jeter aux chiens (figuré) skoz okno vreči
    se regarder en chiens de fafence nepremično in sovražno se gledati
    rompre les chiens na kratko, hitro prekiniti (pogovor)
    un chien regarde bien un évêque (figuré) še pes lahko škofa pogleda, figuré razlike v položaju vendarle dopuščajo odnose
    traiter quelqu'un comme un chien grdó s kom ravnati
    vivre, mourir, être enterré comme un chien živeti, umreti, biti pokopan kot pes
    ne pas valoir les quatre fers d'un chien biti brez morale, biti nepriporočljiv
    il n'attache pas ses chiens avec des saucisses desetkrat obrne dinar, preden ga izda
    leurs chiens ne chassent pas ensemble ne morejo se, ne zlagajo se
    j'ai un mal de chien, je suis malade comme un chien zelo mi je slabo
    tous les chiens qui aboient ne mordent pas psi, ki lajajo, ne grizejo
    bon chien chasse de race (figuré) jabolko ne pade daleč od drevesa
    autant vaut être mordu d'un chien que d'une chienne to je eno in isto
  • coller [kɔle] verbe transitif na-, pri-, zlepiti; postaviti tik ob; prevleči, impregnirati s klejem; čistiti (vino); vtakniti, dati v; verbe intransitif prilepiti se (à quelque chose na kaj); tesno se oprijemati; popolnoma ustrezati; populaire gladko, v redu iti

    coller quelque chose à quelqu'un naložiti komu kaj
    coller quelqu'un au mur koga ob zid postaviti (za ustrelitev); zadržati (un élève učenca po pouku v šoli)
    coller un candidat vreči kandidata na izpitu
    il a été collé à son bachot padel je pri maturi
    coller un élève staviti dijaku težko vprašanje, na katerega ne more odgovoriti
    coller une gifle à quelqu'un prisoliti komu zaušnico
    coller quelqu'un dans la prison vtakniti koga v ječo
    cette description colle à la réalité ta opis ustreza resničnosti
    se coller prilepiti se, oprijemati se; živeti v divjem zakonu
    (populaire) ça colle! dobro, v redu je!
  • cou [ku] masculin vrat

    cou de cigogne, de grue (figuré) dolg, žirafski vrat
    cou de cygne, de taureau labodji, bikovski vrat
    endetté jusqu'au cou do vratu v dolgovih
    attacher par le cou privezati za vrat
    se casser, se rompre le cou vrat si zlomiti, figuré ne uspeti
    être dans ses études jusqu'au cou do vratu biti v učenju
    laisser la bride sur le cou de quelqu'un komu pustiti vso prostost
    prendre ses jambes à son cou (familier) z vso hitrostjo jo popihati
    sauter, se jeter au cou de quelqu'un komu se okoli vratu vreči, prisrčno ga objeti
    tendre le cou iztegniti vrat
    tordre le cou à quelqu'un, à l'opposition komu vrat zaviti, uničiti opozicijo