Franja

Zadetki iskanja

  • bourse [burs] féminin denarnica, mošnja; denar; štipendija; commerce borza; (lovska) mreža; pluriel, vulgairement modnik, mošnja

    bourse d'études študijska štipendija
    bourse du travail borza dela; zborovanje članov raznih sindikatov istega mesta ali pokrajine
    cotation féminin en bourse notiranje na borzi
    cours masculin de bourse borzni tečaj
    la Bourse a monté, a baissé tečaji na borzi so se dvignili, so padli
    sans bourse délier ne da bi kaj potrošili, brez vsakih stroškov, zastonj
    la bourse ou la vie! denar ali življenje!
    avoir la bourse plate, légère biti na tesnem z denarjem, biti suh
    avoir la bourse ronde, bien garnie imeti mnogo denarja
    faire appel à la bourse de quelqu'un koga za denar prositi
    faire bourse à part, commune imeti ločeno, skupno blagajno
    loger le diable dans la bourse (figuré) imeti kačo v žepu, biti brez denarja
    ouvrir sa bourse à ses amis denarno pomagati prijateljem, posoditi jim denar
    spéculer, jouer à la bourse špekulirati na borzi
    tenir les cordons de la bourse voditi blagajno, razpolagati z denarjem
  • bras [bra] masculin laket, roka; ročica; figuré pomoč, delovna sila; figuré moč, oblast; škarje (raka), plavut (kita); ročaj, držalo (vesla); naslanjalo za roke (pri naslanjaču); špica (pri kolesu)

    le haut du bras nadlaket
    bras dessus bras dessous z roko v roki, pod roko (iti)
    à bras s pomočjo rok, z rokami (brez stroja), ročno
    à force de bras le z rokami
    à pleins bras z vso močjo, močnó
    à tour de bras z vso silo, intenzivno
    à bras raccourcis s krepkimi udarci, silovito
    à bras-le-corps čez pas, po sredi telesa
    à bras ouverts z od-prtimi rokami
    à bras tendu s stegnjeno roko
    en bras de chemise brez suknjiča, golorok
    les bras retroussés z zavihanimi rokami
    charrette féminin à bras ročni voziček
    manque masculin de bras pomanjkanje delovne sile
    bras de mer, de rivière morska ožina, rečni rokav
    bras séculier posvetna oblast
    avoir le bras long (figuré) imeti velik vpliv
    avoir quelqu'un, quelque chose sur les bras (figuré) imeti koga, kaj na vratu, na grbi
    avoir les bras ballants povesiti roke
    avoir les bras rompus biti čisto izčrpan, zbit, do smrti utrujen
    baisser les bras opustiti, odreči se
    couper bras et jambes à quelqu'un (figuré) koga zelo presenetiti, popolnoma ohromiti koga
    donner, offrir le bras à quelqu'un komu roko dati, ponuditi
    être le bras droit de quelqu'un biti komu desna roka
    se jeter dans les bras de quelqu'un vreči se komu v naročje
    refuser son bras à quelqu'un odreči komu pomoč
    rester les bras croisés ostati brez dela
    saisir quelqu'un par le bras zgrabiti koga za roko
    serrer quelqu'un dans ses bras stisniti koga k sebi
    tendre les bras à, vers quelqu'un (figuré) koga pomoči prositi
    tenir les bras croisés križem roke držati
    les bras m'en tombent sem kot od strele zadet, ves osupel, tega ne morem razumeti
    ne vivre que de ses bras živeti le od dela svojih rok
  • charité [šarite] féminin ljubezen do bližnjega; usmiljenje; dobrodelnost, dobrota, dobrotljivost, ustrežljivost; vbogajme, miloščina

    fille féminin de charité usmiljenka
    vente féminin de charité prodaja, katere dobiček gre v dobrodelne namene
    demander la charité à quelqu'un koga vbogajme prositi
    être à la charité biti, živeti v popolnem pomanjkanju
    faire la charité dati vbogajme
    faites-moi la charité de m'écouter prosim vas, da me poslušate
    vivre des charités de ses voisins živeti od miloščine, od darov svojih sosedov
    charité bien ordonnée commence par soi-même vsak je sebi najbližji
  • communication [-kasjɔ̃] féminin komunikacija; sporočilo, naznanilo, obvestilo; povezanost, občevanje, povezava; prometna zveza, promet; médecine nalezljivost; izmenjava (misli); telefonska zveza, telefonski pogovor

    communication ordinaire, urgente navaden, nujen telefonski pogovor
    communication internationale, interurbaine, locale (urbaine) mednarodni, medkrajevni, krajevni telefonski pogovor
    communication (avec) préavis telefonski pogovor s prednaznanilom
    communication radio (phonique), par T. S. F. radijska zveza
    erreur féminin de communication napačna zveza
    lignes féminin pluriel de communication komunikacijske, prometne linije
    moyen masculin de communication komunikacijsko sredstvo
    voie féminin de communication komunikacijska pot
    zone féminin des communications vojaško področje v zaledju
    j'ai une communication à vous faire nekaj vam moram sporočiti
    avoir communication de quelque chose vedeti o čem
    avoir des communications avec quelqu'un občevati s kom
    demander la communication d'un livre à la bibliothèque prositi za kratko izposoditev knjige v knjižnici
    donner quelque chose en communication sporočiti kaj
    donner une mauvaise communication napačno zvezati (po telefonu)
    donnez-moi la communication avec zvežite me (po telefonu) z
    entrer en communication avec quelqu'un stopiti s kom v zvezo, navezati stike s kom
    établir la communication vzpostaviti zvezo
    être en communication avec quelqu'un biti s kom v zvezi
    faire la communication zvezati, vzpostaviti zvezo
    se mettre en communication avec quelqu'un stopiti s kom v zvezo
    obtenir la communication dobiti (telefonsko) zvezo
    prendre communication de quelque chose, prendre quelque chose en communication dobiti vpogled v, ogledati si kaj
    rompre la communication prekiniti (telefonsko) zvezo
  • congé [kɔ̃že] masculin dopust; dovoljenje za dopust, za odsotnost; pouka prost čas, počitnice; slovo; odpoved (službe), odpust (iz službe); odhodno dovoljenje ladji

    congé annuel letni dopust
    congé de maladie, de convalescence dopust zaradi bolezni, za okrevanje
    congés payés plačani dopusti, figuré uslužbenci na plačanem dopustu
    après-midi masculin de congé prosto popoldne
    audience féminin de congé poslovilna avdienca
    délai masculin de congé odpovedni rok
    demande féminin de congé prošnja za dopust
    jours masculin pluriel de congé pouka prosti dnevi
    aller en congé iti na dopust
    avoir congé, être en congé imeti dopust, imeti prosto (v šoli)
    demander un congé prositi za dopust
    demander son congé odpovedati (službo)
    donner congé à quelqu'un komu dopust, prosto dati; odpustiti koga, komu odpovedati (službo)
    donner congé à un locataire dati odpoved stanovanjskemu najemniku
    donner congé de sa chambre odpovedati svojo sobo
    prendre congé de quelqu'un posloviti se od koga
    recevoir son congé dobiti odpoved
  • convenance [kɔ̃vnɑ̃s] féminin soglasnost, skladnost, harmonija; primernost, prikladnost, ustreznost; spodobnost, dostojnost, bontonske navade, manire; okus, všečnost

    à ma convenance kot mi prija, kot mi je všeč
    à votre convenance (čisto) po vaši volji, kot vam je drago
    par convenance zaradi spodobnosti, dostojnosti
    contraire aux convenances neprimeren, nedostojen, nespodoben
    mariage masculin de convenance preračunana ženitev oziroma možitev
    avoir à sa convenance imeti pri roki, na voljo, na poljubno razpolago
    blesser les convenances pregrešiti se zoper dostojnost
    observer, respecter les convenances spoštovati pravila o dostojnosti, dostojno se obnašati
    solliciter un congé pour, de convenances personnelles prositi za dopust zaradi osebnih zadev
    trouver quelque chose à sa convenance najti kaj po svojem okusu
  • convier [kɔ̃vje] verbe transitif povabiti (na obed ipd); vabiti, spodbujati

    convier quelqu'un à une réceplion, à une soirée povabiti koga na sprejem, na večerno zabavo
    le beau temps convie à la promenade lepo vreme vabi na sprehod
    convier quelqu'un à faire quelque chose povabiti, prositi, siliti koga, da nekaj naredi
    je les ai conviés à donner leur avis prosil sem jih, da izrazijo svoje mnenje
  • crier [krie] verbe intransitif kričati, vpiti; klicati; vreščati, cviliti, škripati; kruliti (želodec); cvrkutati (cvrček); lajati (lovski pes); robantiti (contre, après proti, na); v nebo vpiti; verbe transitif vpiti (quelque chose po čem, nad čem); razkričati, raztrobiti; zaklicati (quelque chose à quelqu'un komu kaj); na javni dražbi prodati (pohištvo)

    crier de toutes ses forces na vso moč vpiti
    crier à tue-tête, comme un sourd, comme un perdu, comme un brûlé, comme un damné, comme un putois, comme un veau na ves glas vpiti, se dreti
    crier famine, la faim, misère tóžiti, tarnati o svoji lakoti, gladu, bedi
    crier grâce priznati svoj poraz in prositi nasprotnika za prenehanje boja
    crier au feu, au secours vpiti, da gori, vpiti na pomoč
    crier de peur kričati, vpiti od strahu
    crier gare, casse-cou opozoriti na nevarnost
    crier des journaux glasno prodajati časopise
    crier son mépris à quelqu'un glasno kazati svoj prezir do koga
    crier son innocence glasno zatrjevati svojo nedolžnost
    crier au scandale, à la trahison javno, glasno vpiti o škandalu, o izdaji
    crier vengeance klicati po maščevanju
    crier sur les toits à son de trompe na veliki zvon obesiti
    cela se crie sur les toits to že vrabci na strehah čivkajo
  • dire*2 [dir] verbe transitif reči, praviti, povedati; govoriti; pripovedovati; brati (mašo); izraziti, trditi; imenovati; sporočiti, svetovati; ukazati; meniti; naznaniti

    en dire k temu reči, meniti
    à vrai dire, à dire vrai po resnici, odkrito povedano; pravzaprav
    à ce qu'on dit menda
    aussitôt dit, aussitôt fait rečeno storjeno
    autrement dit z drugimi besedami
    pour ainsi dire, (familier) comme qui dirait tako rekoč, (tako) nekako
    pour tout dire kratko in malo, skratka
    proprement dit natančno vzeto, pravzaprav
    sans dire mot brez besede
    disons (commerce) z besedami
    disons-le priznajmo (si) to
    dis, dites? kajnèda?
    vous dites? kako, prosim?
    dites donc! čujte vi!
    à qui le dites-vous? komu (vendar) to pripovedujete? (= to vem dobro iz lastne izkušnje)
    dit-on (tako) pravijo, baje, menda
    c'est beaucoup dit to mnogo pomeni
    c'est (bien) dit, voilà qui est dit! velja! soglašam!
    c'est bientôt dit to je lahko reči
    cela en dit long! to da soditi o ostalem, o ostalem si lahko mislimo!
    cela ne me dit rien to mi nič ne pomeni
    si le cœur vous en dit če bi radi, če se vam hoče ali ljubi
    vous en dites (de belles, de torttes les couleurs) česa ne poveste!
    vous l'avez dit tako je (to)
    c'est tout, cela dit tout s tem je vse povedano, temu ni kaj dodati (reči)
    tout n'est pas encore dit to še ni vse
    ce qui est dit est dit pri tem ostane
    il n'y a pas à dire proti temu ni kaj reči
    ce n'est pas à dire (pour cela) s tem ni rečeno, to še ne pomeni, da
    qu'est-ce à dire? kaj se to pravi, kaj pomeni to?
    je me suis laissé dire que ... slišal sem (ne da bi preveč verjel), da
    je ne vous le fais pas dire saj sami uvidite, prizna(va)te!
    cela vous plait à dire vi se šalite, tega ne mislite resno
    ce n'est pas pour dire mais oprostite, nočem se vtikati, toda ...
    (et) dire que ... (in) če pomislimo, da ...
    pour mieux dire, disons mieux bolje rečeno
    c'est à dire to se pravi
    cela va sans dire to se samo po sebi razume
    ce sont des on dit to so prazne govorice
    qu'en dira-t-on (masculin) govoričenje ljudi
    dire la bonne aventure vedeževati (à quelqu'un komu)
    dire l'avenir napovedati bodočnost
    dire bien des choses à quelqu'un komu sporočiti prisrčne pozdrave
    dire son fait, ses vérités à quelqu'un komu povedati svoje mnenje
    ne dire mot ničesar ne reči, besede ne črhniti
    dire un (petit) mot reči besedo
    dire pis que pendre de quelqu'un zelo slabo govoriti o kom, obrekovati, obirati ga
    cela veut dire to pomeni, to se pravi
    cette pendule dit l'heure exacte ta ura pove točen čas
    (y) avoir à dire imeti mnogo (k temu) povedati
    avoir beau dire zaman govoriti
    vous avez beau dire, c'est lui qui a raison zaman govorite, on ima prav
    se le faire dire (dolgo) se pustiti siliti ali prositi
    ne pas se le faire dire deux fois ne si tega pustiti dvakrat reči; ne se pustiti prositi
    se tenir pour dit dati si dopovedati, zapomniti si kaj
  • dispense [dispɑ̃s] féminin oprostitev, izpregled, izvzetje; dispenza

    demander, obtenir, accorder une dispense prositi za, dobiti, dati dispenzo, oprostitev; spregled
    dispense d'âge izpregled starosti
    dispense d'examen, d'impôts, du service militaire oprostitev izpita, davkov, vojaške službe
  • engager [ɑ̃gaže] verbe transitif angažirati, najeti; vezati; zastaviti, investirati, naložiti; začeti; spodbuditi, pregovoriti

    s'engager obvezati se; prostovoljno stopiti v vojsko; vstopiti v službo (chez pri); zaplesti se, spustiti se (dans v); začeti se (boj); zavzeti stališče do političnih ali socialnih vprašanj
    engager des capitaux dans une entreprise investirati kapital v podjetje
    engager son cœur zaljubiti se
    engager le combat spustiti se v boj
    engager une conversation začeti pogovor
    engager pour une danse prositi za ples
    engager un domestique najeti posla
    s'engager dans une affaire zaplesti se v afero
    s'engager par caution prevzeti jamstvo
    s'engager dans de longues discussions spustiti se v dolge diskusije
    s'engager à obvezati se za
    s'engager pour quelqu'un jamčiti za koga
    engager des négociations začeti pogajanja
    engager sa parole dati svojo besedo
    engager quelqu'un dans son parti koga na svojo stran, za svoj
  • feu [fö] masculin ogenj, plamen, žar; požar; vročina; ognjišče, kamin; figuré hiša, dom, družina; (signalna) luč; figuré strast, navdušenost; bujna domišljija, navdih; vnetost, gorečnost; silovitost; poétique ljubezen; juridique smrt v ognju; militaire ogenj, streljanje; médecine vnetje

    feu arrière, rouge zadnja, rdeča luč, mačje oko (avto)
    feu d'artifice umetni ogenj
    feu de Bengale bengalični ogenj
    feu de la colère silna jeza
    feu de camp taborni ogenj
    feux pluriel croisés navzkrižni ogenj
    feux pluriel du diamant sijaj diamanta
    feux pluriel de l'été poletna vročina
    feu d'enfer (figuré) peklenski ogenj
    feu de l'ennemi sovražnikov ogenj, streljanje
    feu continu, feu roulant (militaire) nepretrgan ogenj
    feu nourri gost, močan ogenj
    feu follet plamenčki, ki nastajajo, kjer se razkrajajo organske snovi (na močvirjih, pokopališčih)
    feu de forêt gozdni požar
    feu grégeois grški ogenj
    feu de joie kres
    les feux de joie de la Saint-Jean šentjanžev kres
    feu de mine požar v rudniku
    feu de paille kratkotrajen ogenj, figuré kratkotrajna gorečnost, navdušenje, zagledanost
    feu de position luč, ki jo mora imeti prižgano stoječa ladja ali stoječe vozilo
    feu des projecteurs, de la rampe žarometna luč, théâtre predodrske luči
    feu du rasoir vneta koža po britju
    feu rouge, jaune, vert rdeča, rumena, zelena luč (semaforske luči)
    feu Saint-Elme Elijev ogenj
    feu stop, d'arrêt luč za ustavljanje, za zaviranje
    à petit, grand feu na majhnem, velikem ognju
    à l'épreuve du feu varen pred ognjem
    en feu v ognju, vroč, razgret, vnet, pekoč
    feu! ogenj! (ukaz za streljanje)
    au feu! gori!
    arme féminin à feu strelno orožje
    auteur masculin plein de feu pisatelj z bujno domišljijo
    baptême masculin du feu ognjeni krst
    bouche féminin à feu top, kanon, možnar
    coup masculin de feu strel
    épreuve féminin du feu ognjena preizkušnja
    école féminin à feu topniške strelske vaje (s pravimi naboji)
    aller au feu iti v boj
    allumer un, faire du feu prižgati, narediti ogenj
    avoir du feu dans les veines biti živahnega temperamenta
    avez-vous du feu sur vous? imate malo ognja? (za prižig cigarete)
    avoir le feu au derrière zelo hitro iti
    n'avoir ni feu ni lieu ne imeti stalnega bivališča
    avoir la bouche en feu imeti vneta usta
    cesser le feu (militaire) ustaviti ogenj
    craindre quelqu'un comme le feu bati se koga ko vraga
    cuire un rôti à feu doux, à feu vif peči pečenko na milem, močnem ognju
    condamner au feu obsoditi na smrt v ognju
    demander, donner, offrir du feu prositi, dati, ponuditi ogenj
    donner le feu vert à quelqu'un (figuré) dovoliti komu, da kaj napravi
    éteindre, noyer un feu pogasiti ogenj
    être dans son coup de feu tičati sredi dela
    être en feu biti v ognju (tudi figuré); goreti
    être tout feu, tout flamme (po)kazati veliko navdušenje
    être pris entre deux feux (figuré) biti med dvema ognjema, biti v škripcih
    être sans feu ni lieu biti brez doma
    faire feu, faire feu sur iskre kresati, streljati na
    faire long feu (figuré) nobenega učinka ne imeti, ponesrečiti se
    ne pas faire long feu ne trajati dolgo
    faire feu des quatre fers uporabiti vsa možna sredstva, na vse kriplje si prizadevati
    faire la part du feu prepustiti ognju, kar se ne da rešiti, žrtvovati se
    jeter au feu zagnati, vreči v ogenj
    se jeter au feu pour quelqu'un iti v ogenj za koga
    jeter feu et flamme (figuré) peniti se od jeze
    jeter, verser de l'huile sur le feu (figuré) priliti olja ognju
    jouer avec le feu (figuré) igrati se z ognjem
    mettre le feu à quelque chose, mettre quelque chose en feu podtakniti čemu ogenj, zažgati kaj
    mettre à feu et à sang opustošiti, razdejati (z ognjem in mečem)
    faire mourir quelqu'un à petit feu (figuré) dolgo koga mučiti, namenoma ga pustiti v mučni negotovosti
    ouvrir le feu odpreti ogenj, začeti streljati
    prendre feu vneti se (tudi figuré), vžgati se; razjeziti se, vzkipeti
    prendre feu et flamme pour quelque chose vneti se za kaj, biti takoj vnet, navdušen za kaj
    prendre entre deux feux vzeti v navzkrižni ogenj
    souffler sur le feu (figuré) podpihovati ogenj, strasti
    n'y voir que du feu biti zaslepljen, figuré ničesar ne videti, ničesar ne razumeti
    c'est le feu et l'eau to je kot ogenj in voda
    le feu lui monte au visage rdečica mu plane v obraz
    il n'y a pas de fumée sans feu (proverbe) kjer je dim, je tudi ogenj
  • genou [žnu] masculin koleno; botanique koleno, vozel, grča; populaire plešasta glava, pleša

    à genoux klečeč, klečé
    sur les genoux (familier) do smrti utrujen
    sur les genoux de quelqu'un komu v naročju
    inflexion féminin des genoux (sport) počep
    être aux genoux klečati
    être aux genoux de quelqu'un (figuré) biti na kolenih pred kom
    embrasser les genoux de quelqu'un (figuré) koga na kolenih prositi
    fléchir les genoux upogniti kolena
    fléchir, plier le genou devant quelqu'un (figuré) ponižati se pred kom
    mettre le genou à, en terre poklekniti na zemljo
    se mettre à genoux poklekniti
    (faire) mettre à genoux na kolena spraviti
    c'est à se mettre à genoux (figuré) to je čudovito
  • gourd, e [gur, d] adjectif odrevenel, trd, premrl (od mraza); agronomie nabrekel, napet (žito)

    avoir les doigts, les membres gourds imeti od mraza premrle prste, ude
    n'avoir pas les bras gourds ne se obotavljati, biti uren in spreten
    n'avoir pas les mains gourdes (figuré) ne se pustiti dolgo prositi, vedno takoj prijeti, seči po, lotiti se
  • grâce [gras] féminin milost, pomilostitev; naklonjenost; milina, prijaznost; dražest, gracioznost, prelest; zahvala

    grâce! milost! usmiljenje!
    de grâce prosim
    grâce à zahvaljujoč, s pomočjo, zaradi
    par grâce iz milosti, iz ustrežljivosti
    de bonne grâce rad
    de mauvaise grâce nerad
    les bonnes grâces naklonjenost
    demande féminin en grâce prošnja za pomilostitev
    à la grâce de Dieu za dobro in slabo
    pour grâce zaradi
    par la grâce de Dieu po božji volji
    acte masculin de grâce milostno dejanje; pluriel, religion zahvala
    an masculin de grâce leto Gospodovo
    bonne grâce gracioznost, dražest, milina
    mauvaise grâce nespretnost, nerodnost, okornost; neprijaznost
    coup de grâce milostni, smrtni udarec
    votre Grâce Vaša milost
    avoir mauvaise grâce à faire quelque chose nespametno ali nerodno kaj napraviti
    accorder la grâce à quelqu'un pomilostiti koga
    demander, crier grâce prositi za milost
    dire les grâces opraviti zahvalno molitev po jedi
    faire grâce à quelqu'un d'une peine odpustiti komu kazen
    faire grâce à quelqu'un de quelque chose prizanesti komu s čim
    faites-moi grâce de vos observations prizanesite mi s svojimi opazkami
    être en grâce auprès de quelqu'un, dans les bonnes grâces de quelqu'un biti pri kom v milosti, uživati njegovo naklonjenost, biti priljubljen pri kom
    demander quelque chose en grâce à quelqu'un milo koga za kaj prositi
    faire grâce à quelqu'un komu milost izkazati, odpustiti mu
    former un recours, une demande en grâce, se pourvoir en grâce vložiti prošnjo za pomilostitev
    rendre grâce(s) zahvaliti se, izraziti svojo zahvalo
    rentrer en grâce auprès de quelqu'un pridobiti si zopet naklonjenost kake osebe, priti v milost pri njem
    trouver grâce devant quelqu'un, aux yeux de quelqu'un najti milost pri kom
  • honorable [-rabl] adjectif pošten; časten, častivreden, primeren, zadosten

    faire amende honorable (figuré) prositi odpuščanja
    obtenir une note honorable à l'examen dobiti srednjo (zadostno) oceno pri izpitu
  • instamment [ɛ̃stamɑ̃] adverbe nujno, silno, na vso moč

    prier instamment nujno prositi, rotiti
  • interview [ɛ̃tɛrvju] féminin intervju

    donner une interview à la radio dati intervju na radiu
    prendre une interview de quelqu'un, soumettre quelqu'un à une interview intervjuvati koga
    solliciter une interview d'une vedette de cinéma prositi filmsko zvezdo za intervju
  • main [mɛ̃] féminin roka (tudi figuré); figuré ročnost, spretnost; delo, delovanje, delavnost; moč; pisava; technique kavelj, kljuka, ročaj, držaj; prednost (pri kartanju)

    1.

    à la main, en main v roki
    à main gauche, droite na levi (levo), na desni (desno)
    à deux mains, à quatre mains (musique) dvo-, štiriročno
    à deux mains, à pleines mains z obema, s polnima rokama
    (homme masculin) à toutes mains (človek) za vsa dela
    à main armée z orožjem v roki
    à main levée prostoročno
    à pleines mains obilno, ne da bi štel
    la main dans la main z roko v roki
    de la main (droite) z (desno) roko
    de main en main od, iz roke v roko, do roke
    de la main à la main neposredno, direktno
    de main de maître mojstrsko
    de bonne main iz (dobro) poučenih krogov
    de longue main dolgo, skrbno
    préparé de longue main skrbno, dolgo pripravljen
    de première main iz prve roke, iz najboljšega vira
    des deux mains z obema rokama, z vnemo, hitro
    en (propre) main lastnoročno
    en mains tierces v roke, v rokah nekoga tretjega
    en un tour de main v hipu, naenkrat
    entre les mains de quelqu'un v rokah, v oblasti neke osebe
    par ses mains, de sa main z lastno roko
    sous main, en sous-main, par dessous main pod roko, skrivaj
    sous la main, en main pri roki
    la main sur la conscience! roko na srcé!
    haut les mains! roke kvišku!
    bas les mains! roke proč!
    pas plus que sur la main! (familier) niti sledu ne, nič!

    2.

    mains de caoutchouc gumijaste rokavice
    main forte féminin odločna, krepka, dejanska pomoč
    main féminine, de qualité žensko, kvalitetno delo
    main-d'œuvre féminin delovna sila, delo (delavca), izgotovitev izdelka
    main spécialisée kvalificirane, šolane delovne moči, strokovnjaki
    main temporaire sezonski delavci, sezonsko delo
    main de papier 25 pol papirja
    main de passe (typographie) pretisk
    main courante, coulante (stopniščna) ograja ipd.

    3.

    arbre masculin droit sur les mains (sport) stoja na rokah
    bagages mpt à main ročna prtljaga
    cheval masculin à deux mains jezdni in vprežni konj
    combat masculin de main borba moža proti možu, spopad; lokalna vojaška akcija
    coup masculin de main (figuré) spreten napad z malo ljudmi
    fabrication féminin à la main, ouvrage masculin fait à la main ročna izdelava, ročno delo
    fait à la main ročno izdelan, figuré (skrivaj) domenjen
    homme masculin de main odločen, često brezobziren človek (v službi koga drugega)
    nouvelles féminin pluriel à la main najnovejše dnevne novice
    nu comme la main čisto gol, čisto nag
    petite main (figuré) učenka, vajenka v šiviljski stroki
    première, seconde main prva, druga pomočnica (zlasti šivilja v modni hiši)
    tissé à la main ročno tkan
    tour masculin de main spretnost, ročnost
    travail masculin des mains ročno delo
    vote masculin à main levée glasovanje z dvigom rok

    4.

    s'en aller les mains vides oditi praznih rok
    ne pas y aller de main morte (figuré) energično, brutalno, nasilno nastopiti ali ravnati
    avoir la main razdeliti karte; izigrati; biti bankir (pri kartanju)
    avoir les mains liées (figuré) imeti zvezane roke
    avoir la main dans quelque chose imeti svoje prste pri kaki stvari
    avoir de la main, n'avoir pas la main gourde imeti spretno, urno roko
    avoir quelqu'un sous sa main (figuré) imeti koga v rokah
    avoir la bonne main, la main heureuse, sûre, légère imeti srečno, zanesljivo, lahko roko, biti spreten
    avoir le cœur sur la main biti zelo darežljiv
    avoir les mains crochues imeti dolge prste, krasti
    avoir la haute main sur quelque chose imeti trdno kaj v rokah
    avoir la main leste (figuré) rad udariti ali tepsti
    avoir les mains longues (figuré) imeti dobre zveze
    avoir les mains nettes imeti čiste roke, čisto vest
    battre des mains ploskati, s ploskanjem odobravati
    changer de mains preiti v druge roke, menjati posestnika
    demander la main d'une femme prositi žensko za roko, zasnubiti jo
    donner, préter la main à quelqu'un koga pod roko vzeti, podpreti ga, pomagati mu
    donner, tendre la main à quelqu'un dati, podati roko komu
    se donner la main podati si roko
    donner sa main à quelqu'un poročiti se s kom; poročiti koga
    donner un coup de main à quelqu'un pomagati komu, priskočiti mu v, na pomoč
    écrire à la main pisati z roko
    être en bonnes mains biti v dobrih rokah
    faire une main napraviti vzetek (pri kartanju)
    faire main basse sur quelque chose brez pravice se česa polastiti, ukrasti
    se faire la main à uriti, vaditi se za, v
    faire argent de toute main iz vsega kovati denar
    faire quelque chose haut la main doseči, dobiti kaj brez truda
    forcer la main de quelqu'un prisiliti koga
    gagner quelqu'un de la main prekašati koga
    garder la haute main obdržati premoč, biti prvi
    graisser la main à quelqu'un (familier) podkupiti koga, mazati komu
    lâcher la main opustiti (stvar); popustiti vajeti
    laisser les mains libres à quelqu'un pustiti komu proste roke
    s'en laver les mains (v nedolžnosti, nekrivdi) si umiti roke nad čem
    manger dans la main de quelqu'un (tudi figuré) komu iz roke jesti
    mettre la main sur quelqu'un aretirati koga, vtakniti ga v ječo
    j'en mettrais ma main au feu za to bi dal roko v ogenj
    mettre la dernière main à quelque chose dokončati kaj
    mettre la main à l'œuvre, à l'ouvrage, à la pâte lotiti se dela, začeti delo; iti na delo
    passer la main izročiti svojo oblast, odstopiti
    passer par les mains de quelqu'un iti komu skozi roke, priti komu v roke
    perdre la main priti iz vaje, izgubiti navado za kaj
    prendre quelque chose dans les mains, en main vzeti nekaj v roke (tudi figuré)
    prendre quelqu'un par la main prijeti koga za roko
    prendre son cœur à deux mains zbrati ves svoj pogum
    remettre en main(s) izročiti, dati v roke, v roko
    revenir les mains vides vrniti se, ostati praznih rok
    souiller ses mains (figuré) umazati si roke
    tendre la main beračiti
    à quelqu'un podati komu roko, pomagati mu
    tenir la main à quelque chose skrbeti za kaj, položiti roko na kaj
    tenir quelqu'un par la main držati koga za roko
    se tenir par la main (figuré) združiti se, skupaj držati, biti domenjen
    tenir la main haute à quelqu'un držati koga na kratko
    tomber sous la main de quelqu'un (figuré) pasti komu v roke, priti mu v kremplje
    en venir aux mains spoprijeti se, spopasti se
    toucher dans la main de quelqu'un stisniti komu roko
    vivre du travail de ses mains živeti od dela svojih rok
    il n'y a que la main (figuré) to ni velika razlika
  • manche1 [mɑ̃š] féminin rokav; gumasta cev; partija, runda (igre); morska ožina

    la Manche Rokavski preliv
    en manches de chemise v srajci; brez suknjiča
    sans manches brez rokavov
    manche à air, à vent zračna cev, zračen preduh; aéronautique vetrna vreča
    manche bouffante nabran, širok rokav
    manche à incendie gasilska gumasta cev
    manche trois-quarts tričetrtinski rokav
    fausse manche ščitnik; prevleka za rokav
    jambes féminin pluriel en manches de veste sabljaste noge
    avoir la manche large (figuré) imeti široko, kosmato vest
    avoir quelqu'un dans sa manche (figuré) imeti koga za seboj
    être dans la manche de quelqu'un komu na voljo biti, biti v njegovem varstvu
    c'est une autre paire de manches to je nekaj (čisto) drugega (težjega)
    faire la manche (populaire) beračiti
    se faire tirer la manche (dolgo) se pustiti prositi
    ne pas se faire tirer la manche ne si pustiti česa dvakrat reči
    mettre quelque chose dans sa manche (figuré) (spretno) kaj zmakniti
    retrousser les manches (de sa chemise) zavihati si rokave
    tirer quelqu'un par la manche potegniti koga za rokav, pritegniti njegovo pozornost