Franja

Zadetki iskanja

  • gercer [žɛrse] verbe transitif povzročiti razpoke

    se gercer pokati
    un froid vif qui gerce les mains hud mraz, ki povzroča razpokline na rokah
    les mains, les lèvres se gercent koža na rokah, na ustnicah poka
    la terre se gerce zemlja poka, dobiva razpoke
  • grand, e [grɑ̃, d] adjectif velik, obsežen; znaten; močan, silen; glasen (glas), poln (kozarec), dober (pred navedbo mere), dolg (brada, noge), visok (drevo); pomemben, (zelo) važen; odrasel; figuré velik, visok, plemenit, spoštovan, vele-; masculin španski velikaš, grande

    le Grand Veliki (za imeni vladarjev)
    les grands odrasli, veliki
    les quatre grands štiri svetovne velesile
    grand âge visoka starost
    grand air masculin svež zrak
    grand blessé masculin težek ranjenec
    grand chemin masculin glavna pot
    grande communication féminin glavna prometna cesta
    grand criminel masculin glavni krivec, zločinec
    grands crus masculin pluriel prvovrstna vina
    grand duc velika uharica
    grandes eaux féminin pluriel vodovje, poplava; delovanje vseh vodometov (v parku)
    grand ennemi smrtni sovražnik
    grande exploitation veleobrat
    grand fleuve velereka, veletok
    grand froid oster, hud mraz
    grand fumeur masculin hud, strasten kadilec
    grande gelée féminin huda zmrzal
    la Grande guerre (prva) svetovna vojna
    un grand homme velik, znamenit človek
    un homme grand (po postavi) velik človek
    les Grandes lndes féminin pluriel Vzhodna lndija
    grand in-oclavo velika osmerka (oktav), leksikonski format
    grand livre masculin, (commerce) glavna knjiga
    grand magasin masculin veleblagovnica
    grand maitre veliki mojster
    grand monde masculin gornja plast družbe
    grand mutilé (de guerre) težek (vojni) invalid
    plus grand que nature v nadnaravni velikosti (o sliki)
    (tout) grand ouvert (čisto) na stežaj odprt
    grande personne féminin odrasla oseba
    les grandes personnes odličniki
    grands et petits veliki in mali
    grand propriétaire (foncier) veleposestnik
    grande propriété (foncière) féminin veleposestvo
    grande puissance velesila
    grand e ville velemesto
    grande vitesse (železnica) brzovozno blago
    Grand Turc turški sultan
    au grand air na prostem
    au grand jamais prav nikoli, humour o svetem Nikoli
    au grand jour pri belem dnevu
    au grand soleil v polnem soncu
    de grand cœur iz srca rad
    de grand matin navsezgodaj zjutraj
    en grand v velikem, na veliko; celokupno; v naravni velikosti
    en grand habit v gala (družbeni, večerni) obleki, v gali
    en grand nombre v velikem številu
    en grande toilette v veliki (večerni) toaleti
    en grande tenue, en grand uniforme v gala uniformi
    sur une grande échelle v velikem merilu
    aller grand train hitro iti
    avoir grand air imenitno izgledati
    avoir grand faim, grand-soif biti zelo lačen, žejen
    avoir grand-peur zelo se bati
    avoir grand besoin de quelque chose nujno kaj potrebovati
    être plus grand que nature presegati človeške moči
    il est grand temps skraini čas je
    c'est grand! to je sijajno!
    faire - cas de quelque chose mnogo dati na kaj, zelo ceniti
    il fait grand jour beli dan je
    mener grand train razkošno živeti
    se faire grand rasti, velik posta(ja)ti
    être monté sur son grand cheval (figuré) prevzetovati
    ouvrir de grands yeux debelo (po)gledati
    voir grand imeti (v glavi) velike načrte, velike ambicije
    il a les yeux plus grands que le ventre ima večje oči kot želodec
  • insensible [-sibl] adjectif neobčutljiv (à za), brezčuten; čustveno hladen, indiferenten; neopazen, neznaten

    insensible au froid, aux intempéries neobčutljiv za mraz, za vremenske spremembe
    progrès masculin insensible neznaten napredek
  • intense [ɛ̃tɑ̃s] adjectif močan, velik, hud

    chaleur féminin; froid masculin intense huda vročina, hud mraz
    activité féminin intense znatna delavnost
    bruit masculin intense velik hrup
    circulation féminin intense sur l'autoroute močan promet na avtomobilski cesti
  • intensité [ɛ̃tɑ̃site] féminin jakost, moč, silnost, intenzivnost

    intensité du froid hud mraz
    la tempête diminue d'intensité nevihta ponehava, popušča
    courant masculin de haute intensité električni tok visoke napetosti
    intensité d'éclairement jakost razsvetljave
    intensité de force stopnja jakosti
    intensité lumineuse svetlobna jakost
    intensité de réception (radio) jakost zvočne sprejemljivosti
    intensité sonore jakost zvoka
    intensité du trafic gostota prometa
    intensité du trafic sur une ligne obremenitev neke proge
    intensité du vent jakost vetra
    la crise a atteint son maximum d'intensité kriza je dosegla svoj višek
  • loup [lu] masculin, zoologie volk; svilena polmaska za obraz; napaka v delu, v izdelku

    loup de mer morski pes; pri vratu zaprt pulover
    un (vieux) loup de mer star, izkušen mornar, pomorščak
    mon loup moj dragec, ljubček
    loup dans la bergerie (figuré) volk v ovčji staji
    loup habillé en berger (figuré) volk v ovčjem kožuhu
    loup marin morski volk (riba)
    entre chien et loup v (večernem) mraku
    un froid de loup volčji (pasji) mraz
    il fait noir comme dans la gueule du loup tema je kot v rogu
    enrhumé comme un loup biti čisto hripav
    saut masculin de loup širok jarek
    tête féminin de loup ščet na dolgi palici
    avoir une faim de loup biti lačen kot volk
    être connu comme le loup blanc biti zelo znan
    hurler avec les loups pridružiti se tistim, ki napadajo, kritizirajo koga; delati kot drugi
    donner la brebis à garder au loup, enfermer le loup dans la bergerie kozla za vrtnarja narediti
    se jeter, se mettre dans la gueule du loup (figuré) iti v levji brlog
    en fuyant le loup il a rencontré la louve prišel je z dežja pod kap
    marcher à pas de loup neslišno, po prstih hoditi (da bi koga presenetili)
    tenir le loup par les oreilles biti v kočljivem položaju
    la faim chasse le loup du bois (figuré) lakota, sila kola lomi
    les loups ne se mangent pas entre eux vrana vrani oči ne izkljuje
    quand on parle du loup, on en voit la queue če o volku govoriš, (volk) že tudi pride
  • mordant, e [mɔrdɑ̃, t] adjectif grizljiv; oster; jedek; zbadljiv; masculin razjedljivo sredstvo; figuré zbadljivost, ostrost; zalet, elan, pogum

    froid masculin mordant oster mraz
    ironie féminin mordante jedka ironija
  • perçant, e [pɛrsɑ̃, t] adjectif predirljiv, prediren; vreščeč; figuré rezek, oster; bisiroumen

    froid masculin perçant hud, oster mraz
    voix féminin perçante vreščeč, predirljiv glas
    yeux masculin pluriel perçants ostre oči
  • père [pɛr] masculin oče (tudi figuré, religion); pater

    père adoptif, nourricier, de famille adoptivni, krušni, družinski oče
    le Saint-Père papež
    nos pères naši očetje, predniki
    gros père debelinko
    le père Noël božiček (dedek Mraz)
    le coup du père François udarec na tilnik
    placement masculin de père de famille naložba s skromnim, a zanesljivim donosom
    tel père tel fils (proverbe) jabolko ne pade daleč od drevesa
  • persistance [-sistɑ̃s] féminin vztrajanje (v čem), vztrajnost; trajanje; stanovitnost; trdovratnost

    persistance des grands froids vztrajno hud mraz
  • pincer [pɛ̃se] verbe transitif ščipati, pri-, uščipniti, uščeniti; stiskati, biti pretesen (obleka); prijeti s kleščami; familier, figuré ujeti, prijeti, zalotiti; grajati; zasramovati; verbe intransitif gristi, rezati, zbadati; bili občuten (mraz); musique igrati (de na)

    pincer le bec (populaire) zategniti usta; namrdniti se
    pincer de la guitare igrati na kitaro
    pincer les lèvres stisniti ustnice
    en pincer pour quelqu'un biti zateleban v koga
    se faire pincer (familier) dati se ujeti, zasačiti
    la police l'a pincé en flagrant délit policija ga je zasačila na dejanju
    le froid pince dur mraz reže
  • polaire [pɔlɛr] adjectif tečajen, polaren

    cercle masculin polaire polarni krog
    étoile féminin polaire, la Polaire (zvezda) severnica
    mer féminin polaire Ledeno morje
    nuit féminin polaire polarna noč
    expédition féminin polaire ekspedicija na tečaj
    froid masculin polaire hud, oster mraz; féminin polara
  • pourvu que [purvü kə] conjonction če le, samo če; da le

    pourvu que ce froid ne dure pas! da le ta mraz ne bi (preveč) trajal!
  • réaction [reaksjɔ̃] féminin, physique, chimie, biologie, médecine reakcija; nasprotno, povratno delovanje, protiučinek; odpor; politique reakcija; péjoratif nazadovanje, nazadnjaštvo

    réaction au chaud, au froid reakcija na toploto, na mraz
    réaction en chaîne verižna reakcija
    réaction chimique kemičen proces
    réaction nucléaire jedrska reakcija
    réaction secondaire (chimie) stranski, sekundarni proces
    réaction de défense (médecine) obrambna reakcija
    avion masculin, moteur masculin à réaction reakcijsko letalo, motor
    parti masculin de (la) réaction reakcionarna stranka
  • redoubler [-duble] verbe transitif podvojiti; pomnožiti, povečati; dati novo podlogo (un manteau v plašč); verbe intransitif podvojiti se, postati močnejši, narasti; familier še enkrat se začeti od kraja; stopnjevati se

    se redoubler zviti se skupaj
    redoubler (une classe) ponavljati razred
    redoubler ses efforts povečati napore
    redoubler d'attention podvojiti pažnjo
    la tempête, le froid redouble nevihta, mraz se stopnjuje
  • reprendre* [rəprɑ̃drə] verbe transitif zopet vzeti, povzeti; nadaljevati, odvrniti, odgovoriti; nazaj vzeti (besedo, obljubo); vzeti zopet v posest, v last; zopet dobiti, zopet prijeti; zopet začeti; grajati; zopet zavzeti, osvojiti nazaj; zopet privzeti (navado); kupiti nazaj; prevzeti, vzeti v plačilo; zopet igrati (gledališko igro); zožiti (obleko); zakrpati (nogavico); verbe intransitif zopet narasti, zrasti, zopet pognati korenine; zopet se (za)celiti; priti spet k moči, opomoči si; zopet se začeti, priti zopet v rabo; figuré dvigniti se; zopet zamrzniti; nadaljevati (v pogovoru)

    se reprendre (figuré) zopet se oprijeti, se obesiti (à na); priti nazaj (à na); popraviti se, opomoči si, priti spet k sebi, zopet se obvladati, se premagati, zopet se zavedeti
    se reprendre à quelque chose spet se navaditi na kaj
    en reprendre (lovski pes) zopet najti sled
    trouver à reprendre (à tout) na vsem najti napake, vse grajati, kritizirati, zabavljati na vse
    les chairs reprennent rana se celi
    reprendre un chemin zopet iti po (neki) poti
    reprendre en compte vzeti v plačilo
    reprendre connaissance priti spet k zavesti
    reprendre courage spet se opogumiti
    reprendre san cours priti zopet v svoj tek
    les cours de faculté vont reprendre dans quelques semaines predavanja na fakulteti se bodo zopet začela čez nekaj tednov
    reprendre le dessus zopet dobiti premoč
    reprendre ses études nadaljevati svoje študije
    reprendre un enfant (po)karati otroka
    la fièvre m'a repris zopet sem dobil vročino
    reprendre femme zopet se oženiti
    reprendre ses forces zopet (za)dobiti svoje moči, priti k moči
    le froid a repris mraz je zopet pritisnil
    on m'a repris ma vieille voiture odkupili so mi moj stari avto
    reprendre haleine zopet priti k sapi, oddahniti si
    reprendre le large zopet odpluti na široko morje
    reprendre un oiseau zopet ujeti ptiča
    la pluie a repris spet je začelo deževati
    reprendre son poste vrniti se na svoje mesto
    il a bien repris depuis son opération dobro si je opomogel po svoji operaciji
    reprendre un rhume spet se prehladiti
    la rivière a repris reka je spet zamrznila
    on ne m'y reprendra plus to se mi ne bo več zgodilo, na ta led ne bom več šel
    que je ne vous y reprenne plus! da se to več ne primeri (z vami)!
    reprendre le travail znova začeti delo
    je viendrai vous reprendre pridem zopet po vas
    reprendre une ville osvojiti nazaj mesto
    reprendre un tableau retuširati sliko
    reprendre quelqu'un vertement ostro pograjati koga
  • rien [rjɛ̃] pronom nič; (toliko kot) nič

    ne ... rien nič; masculin malenkost; pluriel malenkosti, lapalije, bagatele; adverbe, populaire močno, zelo, silno
    il fait rien froid strašno mraz je
    rien d'autre nič drugega
    rien du tout čisto nič, popolnoma nič
    comme si de rien n'était kot da se ni nič zgodilo
    de rien nepomemben, brez pomena
    rien de rien prav nič, absolutno nič
    en rien (du tout) nikakor ne, sploh ne
    jusqu'ici rien de mieux doslej nič hudega, doslej bi bilo vse v redu
    en moins de rien, en un rien de temps v hipu
    rien de moins nič manj (kot)
    rien de moins que docéla
    si peu que rien toliko kot nič
    rien de plus nič več
    pour rien (skoraj) zastonj
    pour rien au monde za nič na svetu ne
    rien que nič kot, samó, le
    rien que pour 5 minutes le za pet minut
    rien qu'à le voir samo če ga pogledate, vidite
    rien qu'en entrant že pri vstopu
    rien que d'y penser če samó pomislim na to
    bon à rien zanič, za nobeno rabo
    sans rien dire brez besede, ne da bi kaj rekel
    homme masculin de rien pridanič: pritepenec
    un, une rien du tout ničvrednež, -ica, pridanič
    un rien le froisse zaradi malenkosti se čuti užaljenega, je užaljen
    il saute 1 masculin 80 cm comme un rien on preskoči 180 cm kot nič
    perdre son temps à des riens z malenkostmi izgubljati svoj čas
    n'être rien à quelqu'un nič ne biti, pomeniti komu
    n'être pour rien dans quelque chose ne imeti nobenega posla s čim
    se fâcher pour un rien jeziti se za vsako malenkost, za prazen nič
    ne faire rien nič ne delati, biti brezposeln; nič ne prodati
    n'en faire rien nič takega ne narediti
    faire semblant de ne rien voir delati se, kot da nič ne vidimo
    il n'y a rien de perdu nič ni izgubljenega
    il n'y a rien à dire à cela temu ni kaj reči, oporekati
    y a-t-il rien de plus beau? ali je kaj lepšega?
    ça n'est pas rien to ni kar tako, to je važno
    cela ou rien c'est tout un rien to je toliko kot nič
    compter pour rien nič ne ceniti
    cela ne fait rien nič ne dé
    il ne faut jurer de rien človek nikoli ne ve, zarečenega kruha se največ pojé
    il ne m'est rien on mi nič ne pomeni
    il est parti de rien začel je z nič
    il ne reste plus rien to je, to bi bilo vse
    qui te reproche rien? kdo ti kaj očita?
    Je vous remercie, monsieur De rien. Zahvaljujem se vam, gospod. Ni za kaj. Prosim, prosim!
    rien n'est joué partija (še) ni končana
    sortir de rien biti nizkega porekla
    ça ne vaut rien to ni nič vredno
    qui ne risque rien n'a rien (proverbe) kdor nič ne tvega, nič nima
  • saisissant, e [sɛzisɑ̃, t] adjectif pretresljiv, presunljiv

    froid masculin saisissant nenaden oster mraz
    spectacle masculin saisissant pretresljiv, presenetljiv prizor; masculin, féminin rubilec, -lka
  • sécher [seše] verbe transitif o-, po-sušiti; populaire pustiti ležati; ne iti (quelque chose k čemu), »špricati« (šolo), ne obiskovati, zamuditi; populaire izpiti

    verbe intransitif, se sécher po-, o-sušiti se, postati suh; oveneti, posušiti se (rastlina); figuré (= sécher sur le fil) zaman čakati; ne vedeti odgovora (v šoli)
    sécher un godet (familier) izprazniti ga kozarček
    sécher sur ses livres vedno pri knjigah sedeti
    sécher des figues posušiti smokve
    sécher un verre d'un trait v dušku izprazniti kozarec
    sécher la classe, les cours špricati pouk, predavanja
    il a séché en histoire slabo je odgovarjal v zgodovini (v šoli)
    sécher d'envie, d'impatience skoprneti od zavisti, od nestrpnosti
    sécher sur pied dolgočasiti se (pri čakanju), skoprneti (od nestrpnosti)
    la chaleur a séché les ruisseaux suša je osušila potoke
    le froid sèche la peau mraz suši kožo
    des linges sèchent aux fenêtres perilo se suši na oknih
    faire, mettre sécher du linge obesiti, razprostreti perilo za sušenje
  • sensibilité [sɑ̃sibilite] féminin (pre)občutljivost, rahločutnost, mehkočutnost; občutna, čutna zaznavnost, čutna občutljivost; (= sensibilité à la lumière) photographie občutljivost za svetlobo

    sensibilité au froid, à la chaleur občutljivost za mraz, za toploto