gercer [žɛrse] verbe transitif povzročiti razpoke
se gercer pokati
un froid vif qui gerce les mains hud mraz, ki povzroča razpokline na rokah
les mains, les lèvres se gercent koža na rokah, na ustnicah poka
la terre se gerce zemlja poka, dobiva razpoke
Zadetki iskanja
- grand, e [grɑ̃, d] adjectif velik, obsežen; znaten; močan, silen; glasen (glas), poln (kozarec), dober (pred navedbo mere), dolg (brada, noge), visok (drevo); pomemben, (zelo) važen; odrasel; figuré velik, visok, plemenit, spoštovan, vele-; masculin španski velikaš, grande
le Grand Veliki (za imeni vladarjev)
les grands odrasli, veliki
les quatre grands štiri svetovne velesile
grand âge visoka starost
grand air masculin svež zrak
grand blessé masculin težek ranjenec
grand chemin masculin glavna pot
grande communication féminin glavna prometna cesta
grand criminel masculin glavni krivec, zločinec
grands crus masculin pluriel prvovrstna vina
grand duc velika uharica
grandes eaux féminin pluriel vodovje, poplava; delovanje vseh vodometov (v parku)
grand ennemi smrtni sovražnik
grande exploitation veleobrat
grand fleuve velereka, veletok
grand froid oster, hud mraz
grand fumeur masculin hud, strasten kadilec
grande gelée féminin huda zmrzal
la Grande guerre (prva) svetovna vojna
un grand homme velik, znamenit človek
un homme grand (po postavi) velik človek
les Grandes lndes féminin pluriel Vzhodna lndija
grand in-oclavo velika osmerka (oktav), leksikonski format
grand livre masculin, (commerce) glavna knjiga
grand magasin masculin veleblagovnica
grand maitre veliki mojster
grand monde masculin gornja plast družbe
grand mutilé (de guerre) težek (vojni) invalid
plus grand que nature v nadnaravni velikosti (o sliki)
(tout) grand ouvert (čisto) na stežaj odprt
grande personne féminin odrasla oseba
les grandes personnes odličniki
grands et petits veliki in mali
grand propriétaire (foncier) veleposestnik
grande propriété (foncière) féminin veleposestvo
grande puissance velesila
grand e ville velemesto
grande vitesse (železnica) brzovozno blago
Grand Turc turški sultan
au grand air na prostem
au grand jamais prav nikoli, humour o svetem Nikoli
au grand jour pri belem dnevu
au grand soleil v polnem soncu
de grand cœur iz srca rad
de grand matin navsezgodaj zjutraj
en grand v velikem, na veliko; celokupno; v naravni velikosti
en grand habit v gala (družbeni, večerni) obleki, v gali
en grand nombre v velikem številu
en grande toilette v veliki (večerni) toaleti
en grande tenue, en grand uniforme v gala uniformi
sur une grande échelle v velikem merilu
aller grand train hitro iti
avoir grand air imenitno izgledati
avoir grand faim, grand-soif biti zelo lačen, žejen
avoir grand-peur zelo se bati
avoir grand besoin de quelque chose nujno kaj potrebovati
être plus grand que nature presegati človeške moči
il est grand temps skraini čas je
c'est grand! to je sijajno!
faire - cas de quelque chose mnogo dati na kaj, zelo ceniti
il fait grand jour beli dan je
mener grand train razkošno živeti
se faire grand rasti, velik posta(ja)ti
être monté sur son grand cheval (figuré) prevzetovati
ouvrir de grands yeux debelo (po)gledati
voir grand imeti (v glavi) velike načrte, velike ambicije
il a les yeux plus grands que le ventre ima večje oči kot želodec - insensible [-sibl] adjectif neobčutljiv (à za), brezčuten; čustveno hladen, indiferenten; neopazen, neznaten
insensible au froid, aux intempéries neobčutljiv za mraz, za vremenske spremembe
progrès masculin insensible neznaten napredek - intense [ɛ̃tɑ̃s] adjectif močan, velik, hud
chaleur féminin; froid masculin intense huda vročina, hud mraz
activité féminin intense znatna delavnost
bruit masculin intense velik hrup
circulation féminin intense sur l'autoroute močan promet na avtomobilski cesti - intensité [ɛ̃tɑ̃site] féminin jakost, moč, silnost, intenzivnost
intensité du froid hud mraz
la tempête diminue d'intensité nevihta ponehava, popušča
courant masculin de haute intensité električni tok visoke napetosti
intensité d'éclairement jakost razsvetljave
intensité de force stopnja jakosti
intensité lumineuse svetlobna jakost
intensité de réception (radio) jakost zvočne sprejemljivosti
intensité sonore jakost zvoka
intensité du trafic gostota prometa
intensité du trafic sur une ligne obremenitev neke proge
intensité du vent jakost vetra
la crise a atteint son maximum d'intensité kriza je dosegla svoj višek - loup [lu] masculin, zoologie volk; svilena polmaska za obraz; napaka v delu, v izdelku
loup de mer morski pes; pri vratu zaprt pulover
un (vieux) loup de mer star, izkušen mornar, pomorščak
mon loup moj dragec, ljubček
loup dans la bergerie (figuré) volk v ovčji staji
loup habillé en berger (figuré) volk v ovčjem kožuhu
loup marin morski volk (riba)
entre chien et loup v (večernem) mraku
un froid de loup volčji (pasji) mraz
il fait noir comme dans la gueule du loup tema je kot v rogu
enrhumé comme un loup biti čisto hripav
saut masculin de loup širok jarek
tête féminin de loup ščet na dolgi palici
avoir une faim de loup biti lačen kot volk
être connu comme le loup blanc biti zelo znan
hurler avec les loups pridružiti se tistim, ki napadajo, kritizirajo koga; delati kot drugi
donner la brebis à garder au loup, enfermer le loup dans la bergerie kozla za vrtnarja narediti
se jeter, se mettre dans la gueule du loup (figuré) iti v levji brlog
en fuyant le loup il a rencontré la louve prišel je z dežja pod kap
marcher à pas de loup neslišno, po prstih hoditi (da bi koga presenetili)
tenir le loup par les oreilles biti v kočljivem položaju
la faim chasse le loup du bois (figuré) lakota, sila kola lomi
les loups ne se mangent pas entre eux vrana vrani oči ne izkljuje
quand on parle du loup, on en voit la queue če o volku govoriš, (volk) že tudi pride - mordant, e [mɔrdɑ̃, t] adjectif grizljiv; oster; jedek; zbadljiv; masculin razjedljivo sredstvo; figuré zbadljivost, ostrost; zalet, elan, pogum
froid masculin mordant oster mraz
ironie féminin mordante jedka ironija - perçant, e [pɛrsɑ̃, t] adjectif predirljiv, prediren; vreščeč; figuré rezek, oster; bisiroumen
froid masculin perçant hud, oster mraz
voix féminin perçante vreščeč, predirljiv glas
yeux masculin pluriel perçants ostre oči - père [pɛr] masculin oče (tudi figuré, religion); pater
père adoptif, nourricier, de famille adoptivni, krušni, družinski oče
le Saint-Père papež
nos pères naši očetje, predniki
gros père debelinko
le père Noël božiček (dedek Mraz)
le coup du père François udarec na tilnik
placement masculin de père de famille naložba s skromnim, a zanesljivim donosom
tel père tel fils (proverbe) jabolko ne pade daleč od drevesa - persistance [-sistɑ̃s] féminin vztrajanje (v čem), vztrajnost; trajanje; stanovitnost; trdovratnost
persistance des grands froids vztrajno hud mraz - pincer [pɛ̃se] verbe transitif ščipati, pri-, uščipniti, uščeniti; stiskati, biti pretesen (obleka); prijeti s kleščami; familier, figuré ujeti, prijeti, zalotiti; grajati; zasramovati; verbe intransitif gristi, rezati, zbadati; bili občuten (mraz); musique igrati (de na)
pincer le bec (populaire) zategniti usta; namrdniti se
pincer de la guitare igrati na kitaro
pincer les lèvres stisniti ustnice
en pincer pour quelqu'un biti zateleban v koga
se faire pincer (familier) dati se ujeti, zasačiti
la police l'a pincé en flagrant délit policija ga je zasačila na dejanju
le froid pince dur mraz reže - polaire [pɔlɛr] adjectif tečajen, polaren
cercle masculin polaire polarni krog
étoile féminin polaire, la Polaire (zvezda) severnica
mer féminin polaire Ledeno morje
nuit féminin polaire polarna noč
expédition féminin polaire ekspedicija na tečaj
froid masculin polaire hud, oster mraz; féminin polara - pourvu que [purvü kə] conjonction če le, samo če; da le
pourvu que ce froid ne dure pas! da le ta mraz ne bi (preveč) trajal! - réaction [reaksjɔ̃] féminin, physique, chimie, biologie, médecine reakcija; nasprotno, povratno delovanje, protiučinek; odpor; politique reakcija; péjoratif nazadovanje, nazadnjaštvo
réaction au chaud, au froid reakcija na toploto, na mraz
réaction en chaîne verižna reakcija
réaction chimique kemičen proces
réaction nucléaire jedrska reakcija
réaction secondaire (chimie) stranski, sekundarni proces
réaction de défense (médecine) obrambna reakcija
avion masculin, moteur masculin à réaction reakcijsko letalo, motor
parti masculin de (la) réaction reakcionarna stranka - redoubler [-duble] verbe transitif podvojiti; pomnožiti, povečati; dati novo podlogo (un manteau v plašč); verbe intransitif podvojiti se, postati močnejši, narasti; familier še enkrat se začeti od kraja; stopnjevati se
se redoubler zviti se skupaj
redoubler (une classe) ponavljati razred
redoubler ses efforts povečati napore
redoubler d'attention podvojiti pažnjo
la tempête, le froid redouble nevihta, mraz se stopnjuje - reprendre* [rəprɑ̃drə] verbe transitif zopet vzeti, povzeti; nadaljevati, odvrniti, odgovoriti; nazaj vzeti (besedo, obljubo); vzeti zopet v posest, v last; zopet dobiti, zopet prijeti; zopet začeti; grajati; zopet zavzeti, osvojiti nazaj; zopet privzeti (navado); kupiti nazaj; prevzeti, vzeti v plačilo; zopet igrati (gledališko igro); zožiti (obleko); zakrpati (nogavico); verbe intransitif zopet narasti, zrasti, zopet pognati korenine; zopet se (za)celiti; priti spet k moči, opomoči si; zopet se začeti, priti zopet v rabo; figuré dvigniti se; zopet zamrzniti; nadaljevati (v pogovoru)
se reprendre (figuré) zopet se oprijeti, se obesiti (à na); priti nazaj (à na); popraviti se, opomoči si, priti spet k sebi, zopet se obvladati, se premagati, zopet se zavedeti
se reprendre à quelque chose spet se navaditi na kaj
en reprendre (lovski pes) zopet najti sled
trouver à reprendre (à tout) na vsem najti napake, vse grajati, kritizirati, zabavljati na vse
les chairs reprennent rana se celi
reprendre un chemin zopet iti po (neki) poti
reprendre en compte vzeti v plačilo
reprendre connaissance priti spet k zavesti
reprendre courage spet se opogumiti
reprendre san cours priti zopet v svoj tek
les cours de faculté vont reprendre dans quelques semaines predavanja na fakulteti se bodo zopet začela čez nekaj tednov
reprendre le dessus zopet dobiti premoč
reprendre ses études nadaljevati svoje študije
reprendre un enfant (po)karati otroka
la fièvre m'a repris zopet sem dobil vročino
reprendre femme zopet se oženiti
reprendre ses forces zopet (za)dobiti svoje moči, priti k moči
le froid a repris mraz je zopet pritisnil
on m'a repris ma vieille voiture odkupili so mi moj stari avto
reprendre haleine zopet priti k sapi, oddahniti si
reprendre le large zopet odpluti na široko morje
reprendre un oiseau zopet ujeti ptiča
la pluie a repris spet je začelo deževati
reprendre son poste vrniti se na svoje mesto
il a bien repris depuis son opération dobro si je opomogel po svoji operaciji
reprendre un rhume spet se prehladiti
la rivière a repris reka je spet zamrznila
on ne m'y reprendra plus to se mi ne bo več zgodilo, na ta led ne bom več šel
que je ne vous y reprenne plus! da se to več ne primeri (z vami)!
reprendre le travail znova začeti delo
je viendrai vous reprendre pridem zopet po vas
reprendre une ville osvojiti nazaj mesto
reprendre un tableau retuširati sliko
reprendre quelqu'un vertement ostro pograjati koga - rien [rjɛ̃] pronom nič; (toliko kot) nič
ne ... rien nič; masculin malenkost; pluriel malenkosti, lapalije, bagatele; adverbe, populaire močno, zelo, silno
il fait rien froid strašno mraz je
rien d'autre nič drugega
rien du tout čisto nič, popolnoma nič
comme si de rien n'était kot da se ni nič zgodilo
de rien nepomemben, brez pomena
rien de rien prav nič, absolutno nič
en rien (du tout) nikakor ne, sploh ne
jusqu'ici rien de mieux doslej nič hudega, doslej bi bilo vse v redu
en moins de rien, en un rien de temps v hipu
rien de moins nič manj (kot)
rien de moins que docéla
si peu que rien toliko kot nič
rien de plus nič več
pour rien (skoraj) zastonj
pour rien au monde za nič na svetu ne
rien que nič kot, samó, le
rien que pour 5 minutes le za pet minut
rien qu'à le voir samo če ga pogledate, vidite
rien qu'en entrant že pri vstopu
rien que d'y penser če samó pomislim na to
bon à rien zanič, za nobeno rabo
sans rien dire brez besede, ne da bi kaj rekel
homme masculin de rien pridanič: pritepenec
un, une rien du tout ničvrednež, -ica, pridanič
un rien le froisse zaradi malenkosti se čuti užaljenega, je užaljen
il saute 1 masculin 80 cm comme un rien on preskoči 180 cm kot nič
perdre son temps à des riens z malenkostmi izgubljati svoj čas
n'être rien à quelqu'un nič ne biti, pomeniti komu
n'être pour rien dans quelque chose ne imeti nobenega posla s čim
se fâcher pour un rien jeziti se za vsako malenkost, za prazen nič
ne faire rien nič ne delati, biti brezposeln; nič ne prodati
n'en faire rien nič takega ne narediti
faire semblant de ne rien voir delati se, kot da nič ne vidimo
il n'y a rien de perdu nič ni izgubljenega
il n'y a rien à dire à cela temu ni kaj reči, oporekati
y a-t-il rien de plus beau? ali je kaj lepšega?
ça n'est pas rien to ni kar tako, to je važno
cela ou rien c'est tout un rien to je toliko kot nič
compter pour rien nič ne ceniti
cela ne fait rien nič ne dé
il ne faut jurer de rien človek nikoli ne ve, zarečenega kruha se največ pojé
il ne m'est rien on mi nič ne pomeni
il est parti de rien začel je z nič
il ne reste plus rien to je, to bi bilo vse
qui te reproche rien? kdo ti kaj očita?
Je vous remercie, monsieur De rien. Zahvaljujem se vam, gospod. Ni za kaj. Prosim, prosim!
rien n'est joué partija (še) ni končana
sortir de rien biti nizkega porekla
ça ne vaut rien to ni nič vredno
qui ne risque rien n'a rien (proverbe) kdor nič ne tvega, nič nima - saisissant, e [sɛzisɑ̃, t] adjectif pretresljiv, presunljiv
froid masculin saisissant nenaden oster mraz
spectacle masculin saisissant pretresljiv, presenetljiv prizor; masculin, féminin rubilec, -lka - sécher [seše] verbe transitif o-, po-sušiti; populaire pustiti ležati; ne iti (quelque chose k čemu), »špricati« (šolo), ne obiskovati, zamuditi; populaire izpiti
verbe intransitif, se sécher po-, o-sušiti se, postati suh; oveneti, posušiti se (rastlina); figuré (= sécher sur le fil) zaman čakati; ne vedeti odgovora (v šoli)
sécher un godet (familier) izprazniti ga kozarček
sécher sur ses livres vedno pri knjigah sedeti
sécher des figues posušiti smokve
sécher un verre d'un trait v dušku izprazniti kozarec
sécher la classe, les cours špricati pouk, predavanja
il a séché en histoire slabo je odgovarjal v zgodovini (v šoli)
sécher d'envie, d'impatience skoprneti od zavisti, od nestrpnosti
sécher sur pied dolgočasiti se (pri čakanju), skoprneti (od nestrpnosti)
la chaleur a séché les ruisseaux suša je osušila potoke
le froid sèche la peau mraz suši kožo
des linges sèchent aux fenêtres perilo se suši na oknih
faire, mettre sécher du linge obesiti, razprostreti perilo za sušenje - sensibilité [sɑ̃sibilite] féminin (pre)občutljivost, rahločutnost, mehkočutnost; občutna, čutna zaznavnost, čutna občutljivost; (= sensibilité à la lumière) photographie občutljivost za svetlobo
sensibilité au froid, à la chaleur občutljivost za mraz, za toploto