Franja

Zadetki iskanja

  • aller*1 [ale] verbe intransitif

    1. iti, hoditi; peljati se; potovati; teči; rasti (drevo)

    aller et venir hoditi sem in tja
    s'en aller oditi, odhajati; odleteti, odpotovati; uhajati (voda), figuré umreti

    2. (način):

    aller à pied iti peš
    aller à cheval jezditi
    aller à, en bicyclette, à, en vélo peljati se s kolesom
    aller en auto, en voiture peljati se, iti z avtom
    aller en bateau, en train, en avion iti z ladjo, z vlakom, z letalom
    aller par le train à trois heures iti z vlakom ob treh
    aller nu pieds iti bos
    aller au pas iti v koraku
    aller son petit train počasi se pomikati naprej
    aller à la file iti v vrsti eden za drugim
    aller de front vštric iti
    aller de compagnie skupaj iti
    il ira loin on bo daleč prišel, figuré veliko bo dosegel v življenju
    vous allez trop loin predaleč greste

    3. (smer):

    aller à ta baignade iti na kopanje (v reki)
    aller à bord iti na ladjo; vkrcati se
    aller à Paris, en France iti v Pariz, v Francijo
    aller à la campagne, chez le coiffeur iti na deželo, k frizerju
    aller vers la gauche, la droite iti na levo, na desno
    aller à la guerre iti na vojno
    aller de place en place iti od kraja do kraja
    aller par monts et par vaux iti čez hribe in doline
    aller en avant naprej iti
    allez devant, je vous rejoindrai pojdite naprej, pridem za vami
    aller au devant des désirs de quelqu'un že vnaprej komu želje izpolniti
    aller à la rencontre de quelqu'un iti komu naproti
    aller à l'eau iti po vodi
    aller le long de la rivière iti ob reki, vzdolž reke
    aller dehors iti ven
    aller en justice iti pred sodišče
    aller son chemin iti svojo pot, figuré brigati se za svoje zadeve
    aller jusqu'au bout do kraja iti, vzdržati
    aller chercher quelque chose iti iskat, iti po kaj
    aller trouver poiskati
    aller voir obiskati, iti na obisk k
    aller sur ses 50 ans bližati se svojim petdesetim letom
    aller à sa perte pogubiti se, uničiti se, ugonobiti, iti v svojo pogubo
    aller de mal en pis vse bolj se slabšati

    4. (dejanje):

    aller à la chasse, à son travail, au marché iti na lov, na delo, na trg
    aller aux informations, aux nouvelles iti po informacije; po novice
    aller au feu prenesti visoko temperaturo
    aller à la lessive ne izgubiti barve s pranjem, biti pralen
    aller à l'échec doživeti neuspeh
    nos espoirs sont allés en fumée naši upi so se razblinili v nič
    aller au succès biti uspešen, imeti uspeh
    aller aux nues (théâtre) doživeti velikanski uspeh
    aller de pair skupaj spadati
    aller au plus pressé najnujnejše narediti
    aller droit au fait takoj k stvari iti, priti
    aller aux urnes iti na volitve, voliti
    aller aux voix iti h glasovanju, začeti glasovati

    5. (pomožen glagol):
    (bližnja prihodnost)

    je vais partir kmalu, takoj odidem, odpotujem
    le spectacle va commencer predstava se bo takoj začela
    nous allions sortir quand ... ravno smo hoteli iti ven, ko ...
    on ne va pas dire que ... ne bomo pa rekli, da ...
    allons, amis, courage! le pogumno, prijatelji!
    son mal va en empirant njegova bolezen se bolj in bolj slabša
    le bruit allait croissant hrup je postajal vse hujši

    6. (izrazi):

    les affaires vont bien posli gredo dobro
    l'eau va à la rivière voda teče v reko
    vous y allez fort! pretiravate!
    mon pouls va bien moj pulz je v redu
    cette robe te va bien ta obleka ti lepo pristaja
    ces gants vont bien avec ton manteau te rokavice gredo lepo skupaj s tvojim plaščem
    la route va tout droit à ... cesta vodi naravnost v ...
    il va droit devant lui on gre svojo pot, ne pusti se motiti
    laisser aller ses affaires zanemarjati svoje posle
    se laisser aller biti brez volje, ne se obvladati, zapustiti se, zanemarjati se (v obleki)
    se laisser aller à la joie prepustiti se veselju
    il se laissa aller à m'adresser quelques critiques ni si mogel kaj, da me ne bi malo pokritiziral
    il n'y va pas par quatre chemins on brezobzirno pove svoje mnenje
    il va vite en besogne delo mu gre hitro od rok
    il ne lui va pas à la cheville (figuré) ne pride mu do kolen, ne more se meriti z njim
    cela lui va comme un gant to je kot ulito na njem
    ainsi va le monde tako je na svetu
    il en va de cette affaire comme de l'autre s to zadevo je tako kot z ono drugo
    il en va ainsi lorsqu'on ... tako je, če ...
    il n'en ira pas ainsi tako ne bo šlo
    il s'entend à faire aller son monde (familier) on zna svoje ljudi priganjati k delu, ne pusti jim, da pridejo do sape
    il y va de votre vie gre za vaše življenje
    cela va de soi, cela va sans dire, ça va tout seul to se samo ob sebi razume
    il n'en va pas de même pour moi stvar ni ista, enaka z menoj
    (počutje)

    comment allez-vous? (familier) comment ça va? kako vam gre? kako se počutite?
    ça va bien, mal dobro, slabo (mi) gre, se počutim
    ça va to gre, to zadostuje
    ça me va to mi ustreza, mi je prav, mi konvenira
    je vais mieux bolje mi je
    (velelnik)

    allons! no, no! poslušajte naprej!
    allons donc! bežite no! nemogoče! kaj takega!
    allons, dépêchez-vous! pohitite no!
    allez-y doucement! (le) počasi!
    allez toujours! le, kar naprej!
    on y va! takoj! že grem! že prihajam!
    je te connais bien, va! beži no, saj te dobro poznam!
    va! (je) že dobro! zaradi mene!
    va pour ... naj bo ...
    va pour l'Italie, puisque tu le désires, passons-y les vacances! naj bo Italija, ker že hočeš, pa pojdimo tja na počitnice!
    vas-y! daj! pogum!
    va-t'en! proč s teboj! poberi se!
    va-t'en au diable! pojdi k vragu!
    allez vous promener! pustite me pri miru! dajte mi mir!
    s'en aller au marché, à la pêche oditi na trg, na ribolov
    va-t'en voir un peu ce que fait Paul pojdi no gledat, kaj počenja Pavel
    le bouton s'en va gumb se komaj še drži
    je m'en vais tout vous dire takoj vam bom vse povedal
    je m'en suis allé, (familier) je me suis en allé odšel sem
    le projet s'en est allé en fumée načrt je šel po vodi
  • altérer [-re] verbe transitif

    1. spremeniti; pokvariti; ponatediti, falzificirati; popačiti; neugodno vplivati, poslabšati; zmanjšati; zrahljati (zdravje); oksidirati

    2. zbujati žejo, užejati

    s'altérer spremeniti se, (po)kvariti se, razkrajati se; biti ali postati postán (vino)
    altérer un texte popačiti besedilo
    altérer ta vérité lagati
    la chaleur altère les denrées périssables altérer vročina pokvari pokvarljiva živila
    altérer la santé, l'amitié zrahljati zdravje, ohladiti prijateljstvo
    la promenade m'a altéré sprehod mi je zbudil žejo
  • amitié [amitje] féminin prijateljstvo, prijateljsko dejanje, prijaznost, ljubeznivost; privrženost, navezanost (živali)

    faites-moi l'amitié de ... bodite tako ljubeznivi in ...
    faites-lui toutes mes amitiés lepo ga pozdravite v mojem imenu
    il m'a fait mille amitiés bil je zelo dober z mano
    faites-nous l'amitié de venir dîner à la maison izkažite mi prijateljsko uslugo in pridite k nam na večerjo
    se lier d'amitié avec quelqu'un skleniti s kom prijateljstvo
    prendre quelqu'un en amitié se prendre d'amitié pour quelqu'un spoprijateljiti se s kom
  • amollir [amɔlir] verbe transitif omehčati, zmehčati; figuré zdelati (koga), oslabiti, pomehkužiti

    s'amollir postati mehek
    la chaleur amollit le bitume vročina omehča cestni asfalt
    l'oisiveté amollit brezdelje človeka pomehkuži
    je sens mes jambes s'amollir čutim, da mi noge (kolena) postajajo mehka
  • amonceler [amɔ̃sle] verbe transitif (na)kopičiti, (na)gomiliti, na kup dati

    s'amonceler kopičiti se
    amonceler des feuilles mortes spraviti suho listje na kup
    les livres s'amoncellent sur ma table knjige se mi kopičijo na mizi
  • amour [amur] masculin ljubezen, zaljubljenost, strast; ljubček, -ica, srček; amor(ček); pluriel ljubezni, ljubezenske dogodivščine

    amour de la patrie, de la liberté, du prochain ljubezen do domovine, do svobode, do bližnjega
    amour libre, platonique, maternel svobodna, platonična, materinska ljubezen
    amour de la vérité, de la nature, des voyages resnicoljubnost, ljubezen do narave, do potovanja
    déclaration féminin d'amour lettre féminin d'amour, mariage masculin d'amour ljubezenska izjava, ljubezensko pismo, poroka iz ljubezni
    amour de soi samoljubje
    par amour de zaradi, zavoljo
    pour l'amour de vous vam na ljubo, zaradi vas
    pour l'amour de Dieu za božjo voljo
    les amours de la jeunesse mladostne ljubezni
    petit amour putto, kip ali podoba golega otročička
    un amour d'enfant, de petit chapeau srčkan otrok, klobuček
    avoir l'amour de son métier ljubiti svoj poklic
    écris-moi, mon amour! piši mi, ljubi(a) moj(a)!
    elle est jolie comme un amour je zelo ljubka
    vous seriez un amour si ... bili bi zelo ljubeznivi, če ...
    faire l'amour ljubiti se, spolno občevati
    filer le parfait amour uživati neskaljeno ljubezen
    on revient toujours à ses premières amours (proverbe) stara ljubezen ne zarjavi
  • amusement [-zmɑ̃] masculin zabava(nje), kratkočasje, razvedrilo

    les cartes sont pour moi un amusement kartanje mi je v razvedrilo
  • ankylosé, e [-ze] adjectif otrpel

    avoir la main ankylosée imeti otrplo roko
    j'ai les jambes ankylosées d'être resté accroupi zaradi čepenja so mi noge otrple
  • antipathique [-patik] adjectif zoprn, mrzek, neljub, antipatičen

    elle m'est antipathique zoprna mi je
  • apprendre* [aprɑ̃dr] verbe transitif zvedeti; naučiti se (quelque chose česa); odkriti (skrivnost); slišati; sporočiti, javiti; (na)učiti (quelque chose à quelqu'un kaj koga)

    apprendre une nouvelle par la radio zvedeti novico po radiu
    apprendre un texte par cœur naučiti se besedila na pamet
    apprendre l'allemand (na)učiti se nemščine
    apprendre à lire, à écrire, à compter učiti se brati, pisati, računati
    apprendre à connaître spoznati
    apprendre aux élèves les verbes irréguliers (na)učiti učence nepravilnih glagolov
    je t'apprendrai à me répondre ainsi ti bom že pokazal tako mi odgovarjati!
    il m'apprend à faire du ski uči me smučanja
    l'avenir nous l'apprendra bodočnost nam bo to pokazala
    cela m'apprendra à vivre to mi bo v pouk
  • approcher [aprɔše] verbe transitif približati, pomakniti bliže; približati se, stopiti bliže; verbe intransitif približati se (de quelqu'un, de quelque chose komu, čemu)

    s'approcher de quelqu'un, de quelque chose približati se komu, čemu
    approche la chaise de la table! pomakni stol k mizi
    approchez! stopite bliže!
    ne m'approchez pas! ne približujte se mi!
    c'est un homme qu'on ne peut approcher to je težko dostopen človek
    approcher du feu približati se ognju
    approcher du but, de la vérité bližati se cilju, resnici
    approcher de la trentaine bližati se (svojemu) tridesetemu letu
    la nuit approche noč prihaja
    approche-toi de moi! pridi bliže k meni!
  • après [aprɛ] préposition, adverbe po, za, potem, nato, pozneje; dljè, naprej za

    vingt ans après dvajset let pozneje
    après cela po tem, nato
    après quoi nakar
    l'un après l'autre eden za drugim
    après le pont, l'église naprej od mostu, od cerkve
    d'après po, posneto po
    d'après nature po naravi
    d'après ce que disent les journaux po tem, kar pišejo časniki
    d'après lui po njegovem, po njegovih besedah, po njegovi sodbi
    longtemps après dolgo potem
    peu après, peu de temps après malo potem
    immédiatement après, aussitôt après takoj nato
    ci-après dalje spodaj
    et après? et puis après? in potem? in kaj zato?
    la page d'après naslednja stran
    l'instant d'après hip nato, v naslednjem hipu
    l'année d'après v naslednjem letu
    après coup naknadno, prekasno, prepozno
    après tout konec koncev, končno, po vsem tem; sicer pa
    après tout, cela m'est égal sicer pa mi je (to) vseeno
    après que potem ko
    après avoir mangé il est parti (potem)ko je pojedel, je odšel
    après vous, je vous en prie! izvolite (iti) naprej, prosim!
    attendre après quelqu'un, quelque chose čakati na koga, na kaj
    courir après quelqu'un teči, letati za kom
    crier après quelqu'un vpiti na koga, za kom
    être après son travail (familier) biti vedno pri delu
    elle est furieuse après son mari besna je na (svojega) moža
    soupirer après zdihovati, hrepeneti po
    venir après quelqu'un priti za kom
  • arranger [arɑ̃že] verbe transitif urediti, uravnati, razporediti, razvrstiti; pripraviti, prirediti; organizirati; popraviti; predelati (tekst); poravnati (spor); zadovoljiti; populaire okrasti

    s'arranger popraviti si, urediti si (obleko, pričesko); znajti se, dobro si napraviti, najti sredstva in pota (pour za); urediti se; juridique poravnati se, napraviti poravnavo, pogoditi se (z upniki); sporazumeti se, domeniti se; zadovoljiti se, biti zadovoljen (de z)
    arranger une affaire urediti zadevo
    arranger un pique-nique, un voyage organizirati, prirediti piknik, potovanje
    il est difficile d'arranger tout le monde težko je zadovoljiti vse ljudi
    cela m'arrange tout à fait to mi čisto ustreza, tako mi je čisto prav
    arranger quelqu'un de la belle manière (familier) koga pošteno zdelati
    cela s'arrange très bien to je kar dobro (urejeno), to kar ustreza
    cela s'arrangera to se bo (že) uredilo, bo že boljše
    ça m'arrangerait to bi mi ustrezalo, konveniralo
    faire arranger sa montre dati si popraviti uro
    avec lui, je m'arrangerai toujours z njim se bom vedno razumel
    les choses ont l'air de s'arranger položaj je videti boljši
    le temps s'arrange vreme se boljša
    tout s'arrange! vse se uredi!
    arrangez-vous pour avoir fini avant trois heures napravite tako, da boste končali pred tretjo uro
    ne t'inquiète pas, je m'en arrangerai ne delaj si skrbi, bom že kako naredil, da bo prav
    il s'est fait arranger (familier) pustil se je ogoljufati (prelisičiti, pretentati)
  • arriver [arive] verbe intransitif dospeti (à do), priti, prihajati; aéronautique pristati; segati (à do); doseči (à quelque chose kaj); dotekati; uspeti; dogoditi se

    arriver à cheval prijahati
    arriver en voiture pripeljati se
    arriver par le train, en auto prispeti z vlakom, z avtom
    arriver en courant priteči
    il arrive que ... zgodi se, da ...
    cet enfant m'arrive déjà à l'épaule ta otrok mi pride že do ramen
    un malheur est vite arrivé nesreča je hitro tu
    arriver à échéance zapasti (o menici)
    arriver à expiration ugasniti, prenehati, postati neveljaven
    arriver à ses fins doseči svoj cilj
    cet homme veut à tout prix arriver ta človek hoče na vsak način uspeti (v življenju)
    cela ne m'est jamais arrivé to se mi še ni zgodilo
    cela peut arriver à tout le monde to se lahko vsakemu zgodi
    il lui arrive souvent de mentir on se često zlaže
    arriver à l'heure priti točno (po voznem redu)
    arriver aux oreilles de quelqu'un priti komu na ušesa
    arriver à bon port dospeti nepoškodovan
    arriver en retard priti z zamudo, imeti zamudo
    n'arriver à rien nikamor ne priti
    j'arrive à (+ infinitif) posreči se mi, uspem
    il est arrivé un accident zgodila se je nesreča
    en arriver à (+ infinitif) (pr)iti tako daleč, da ...
    j'en arrive à me demander si ... sprašujem se celó, če ...
    y arriver do-, skončati, narediti, opraviti, familier shajati (z denarjem)
    arriver comme un chien dans un jeu de quilles (figuré) nenadoma in neprilično priti
    un malheur n'arrive jamais seul (proverbe) nesreča nikoli sama ne pride
  • asseoir* [aswar] verbe transitif posaditi; postaviti; utrditi

    s'asseoir sesti, usesti se
    asseoir les, fondations postaviti, položiti temelje
    asseoir un prince sur le trône posaditi kneza na prestol, oklicati ga za kralja
    asseoir un enfant sur la chaise posaditi otroka na stol
    j'ai assis le malade dans un fauteuil posadil sem bolnika v naslanjač
    asseoir une théorie sur des preuves irréfutables podpreti svojo teorijo z nespodbitnimi dokazi
    asseoir l'impôt določiti osnovo za odmero davka
    asseoir un impôt sur quelque chose obdavčiti kaj
    asseoir la paix sur un traité de non-agression postaviti temelje za mir s pogodbo o nenapadanju
    cela m'a assis (familier) to mi je vzelo sapo, onemel sem ob tem
    faire asseoir quelqu'un à sa table povabiti koga, da prisede k mizi
    on me fit asseoir dali so mi stol (da sedem)
    s'asseoir auprès de quelqu'un sesti h komu
    s'asseoir en cercle autour de la table sesti v krogu okoli mize
    je m'assieds dessus (familier) se požvižgam na to
  • assez [ase] adverbe dosti, zadosti, dovolj, v dovoljni meri, precéj

    juste assez ravno zadosti
    pas assez premalo
    assez bien zadovoljivo
    avoir assez d'argent imeti dovolj denarja
    avoir assez et plus qu'il n'en faut imeti več kot dovolj
    j'en ai assez (familier) dovolj mi je tega, sit, naveličan sem tega
    j'en ai assez de ce roman sit sem tega romana
    soyez assez bon ... bodite tako dobri ...
    il était déjà assez malade l'année dernière že lani je bil precéj bolan
    assez! c'en est assez! en voilà assez! dovolj (je tega)!
  • attester [atɛste] verbe transitif potrditi, izpričati, pričati o, dokazovati; za pričo (po)klicati

    j'atteste les dieux que, de ... bog mi je priča, da ...
    attester sous (la foi du) serment pod prisego izpovedati, izpričati
    c'est un fait artesté to je dokazano dejstvo
  • au fur et à mesure [ofüreamzür] istočasno in sorazmerno ali zaporedno; v isti meri, ustrezno; sproti

    regarde ces photos et passe-les-moi au fur et à mesure poglej te fotografije in mi jih sproti podajaj!
    au fur et à mesure qu'il avance dans son travail, il voit de nouvelles difficultés bolj ko napreduje pri svojem delu, večvidi novih težav
  • augmenter [ogmɑ̃te] verbe transitif povečati, povišati; verbe intransitif povečati se, narasti; podražiti se

    s'augmenter povečati se
    augmenter les salaires povišati mezde
    augmenter quelqu'un komu mezdo, plačo povišati
    j'ai é'té augmenté ce mois-ci ta mesec so mi zvišali plačo
    la population augmente chaque année prebivalstvo se poveča vsako leto
    aller en augmentant vse bolj se večati
    augmenter de volume povečati se v obsegu
    la vie augmente beaucoup življenjski stroški zelo naraščajo
    le papier, la salade a augmenté papir, solata se je podražil(a)
    son mal a augmenté njegova bolezen se je poslabšala
    édition féminin revue et augmentée pregledana in povečana izdaja
  • autre [otr] adjectif drug; drugačen; drugi

    d'un autre côté z druge strani
    de l'autre côté na drugi strani, onkraj
    autre part drugje
    d'autre part z druge strani, od drugod
    de part et d'autre z obeh strani
    il n'y a d'autre remède que ... ni drugega sredstva, kot da ...
    une autre fois, un autre jour drugikrat, enkrat drugič
    d'autres fois druge krati, drugače, sicer
    l'autre fois zadnjič, zadnjikrat
    l'autre jour ondan, onkrat, pred kratkim, nedavno
    en d'autres temps druge krati, sicer
    de temps à autre od časa do časa, tu pa tam
    tant d'autres toliko drugih
    qui d'autre? kdo drugi (pa)? koga drugega (pa)?
    quelqu'un d'autre nekdo drugi
    tout autre vsak drugi
    aucun autre, nul autre, personne (d') autre noben drug
    nous autres, nous partons mi gremo
    à d'autres! (familier) to pripoveduj(te) komu drugemu!
    entre autres (choses) med drugim
    l'un ... l'autre eden ... drugi
    l'un et l'autre eden kot drugi, oba
    c'est (tout) l'un ou (tout) l'autre ali eno ali drugo, srednjega ni
    ni l'un ni l'autre ne eden ne drugi
    l'un l'autre eden drugega, med seboj
    l'un dans l'autre eno z drugim, v celem
    d'un jour à l'autre iz enega dneva v drugega
    aimez-vous les uns les autres ljubite se med seboj!
    il y avait, entre autres, deux généraux, un député bili so tam, med drugimi, dva generala, en poslanec
    c'est (tout) autre chose to je nekaj (čisto) drugega
    parlons d'autre chose govorimo o čem drugem
    parler de choses et d'autres govoriti o tem in onem
    rien (d')autre nič drugega
    marcher l'un après l'autre, l'un avec l'autre l'un à côté de l'autre iti eden za drugim, eden z drugim, vštric
    il n'en fait jamais d'autres on često dela take (neumnosti), ne zna narediti drugače, ne more iz svoje kože
    il en sait bien d'autres on zna še kaj drugega
    j'en ai vu bien d'autres to še nič ni, sem še kaj drugega videl
    en voici bien d'une autre tu boste šele pogledali, se začudili
    vous en verrez bien d'autres še vse drugače stvari boste doživeli
    il est devenu autre postal je drugačen
    autre chose est promettre, autre chose est donner obljubiti in dati je dvoje
    autres temps, autres mœurs drugi časi, drugi običaji (navade)