Franja

Zadetki iskanja

  • feu [fö] masculin ogenj, plamen, žar; požar; vročina; ognjišče, kamin; figuré hiša, dom, družina; (signalna) luč; figuré strast, navdušenost; bujna domišljija, navdih; vnetost, gorečnost; silovitost; poétique ljubezen; juridique smrt v ognju; militaire ogenj, streljanje; médecine vnetje

    feu arrière, rouge zadnja, rdeča luč, mačje oko (avto)
    feu d'artifice umetni ogenj
    feu de Bengale bengalični ogenj
    feu de la colère silna jeza
    feu de camp taborni ogenj
    feux pluriel croisés navzkrižni ogenj
    feux pluriel du diamant sijaj diamanta
    feux pluriel de l'été poletna vročina
    feu d'enfer (figuré) peklenski ogenj
    feu de l'ennemi sovražnikov ogenj, streljanje
    feu continu, feu roulant (militaire) nepretrgan ogenj
    feu nourri gost, močan ogenj
    feu follet plamenčki, ki nastajajo, kjer se razkrajajo organske snovi (na močvirjih, pokopališčih)
    feu de forêt gozdni požar
    feu grégeois grški ogenj
    feu de joie kres
    les feux de joie de la Saint-Jean šentjanžev kres
    feu de mine požar v rudniku
    feu de paille kratkotrajen ogenj, figuré kratkotrajna gorečnost, navdušenje, zagledanost
    feu de position luč, ki jo mora imeti prižgano stoječa ladja ali stoječe vozilo
    feu des projecteurs, de la rampe žarometna luč, théâtre predodrske luči
    feu du rasoir vneta koža po britju
    feu rouge, jaune, vert rdeča, rumena, zelena luč (semaforske luči)
    feu Saint-Elme Elijev ogenj
    feu stop, d'arrêt luč za ustavljanje, za zaviranje
    à petit, grand feu na majhnem, velikem ognju
    à l'épreuve du feu varen pred ognjem
    en feu v ognju, vroč, razgret, vnet, pekoč
    feu! ogenj! (ukaz za streljanje)
    au feu! gori!
    arme féminin à feu strelno orožje
    auteur masculin plein de feu pisatelj z bujno domišljijo
    baptême masculin du feu ognjeni krst
    bouche féminin à feu top, kanon, možnar
    coup masculin de feu strel
    épreuve féminin du feu ognjena preizkušnja
    école féminin à feu topniške strelske vaje (s pravimi naboji)
    aller au feu iti v boj
    allumer un, faire du feu prižgati, narediti ogenj
    avoir du feu dans les veines biti živahnega temperamenta
    avez-vous du feu sur vous? imate malo ognja? (za prižig cigarete)
    avoir le feu au derrière zelo hitro iti
    n'avoir ni feu ni lieu ne imeti stalnega bivališča
    avoir la bouche en feu imeti vneta usta
    cesser le feu (militaire) ustaviti ogenj
    craindre quelqu'un comme le feu bati se koga ko vraga
    cuire un rôti à feu doux, à feu vif peči pečenko na milem, močnem ognju
    condamner au feu obsoditi na smrt v ognju
    demander, donner, offrir du feu prositi, dati, ponuditi ogenj
    donner le feu vert à quelqu'un (figuré) dovoliti komu, da kaj napravi
    éteindre, noyer un feu pogasiti ogenj
    être dans son coup de feu tičati sredi dela
    être en feu biti v ognju (tudi figuré); goreti
    être tout feu, tout flamme (po)kazati veliko navdušenje
    être pris entre deux feux (figuré) biti med dvema ognjema, biti v škripcih
    être sans feu ni lieu biti brez doma
    faire feu, faire feu sur iskre kresati, streljati na
    faire long feu (figuré) nobenega učinka ne imeti, ponesrečiti se
    ne pas faire long feu ne trajati dolgo
    faire feu des quatre fers uporabiti vsa možna sredstva, na vse kriplje si prizadevati
    faire la part du feu prepustiti ognju, kar se ne da rešiti, žrtvovati se
    jeter au feu zagnati, vreči v ogenj
    se jeter au feu pour quelqu'un iti v ogenj za koga
    jeter feu et flamme (figuré) peniti se od jeze
    jeter, verser de l'huile sur le feu (figuré) priliti olja ognju
    jouer avec le feu (figuré) igrati se z ognjem
    mettre le feu à quelque chose, mettre quelque chose en feu podtakniti čemu ogenj, zažgati kaj
    mettre à feu et à sang opustošiti, razdejati (z ognjem in mečem)
    faire mourir quelqu'un à petit feu (figuré) dolgo koga mučiti, namenoma ga pustiti v mučni negotovosti
    ouvrir le feu odpreti ogenj, začeti streljati
    prendre feu vneti se (tudi figuré), vžgati se; razjeziti se, vzkipeti
    prendre feu et flamme pour quelque chose vneti se za kaj, biti takoj vnet, navdušen za kaj
    prendre entre deux feux vzeti v navzkrižni ogenj
    souffler sur le feu (figuré) podpihovati ogenj, strasti
    n'y voir que du feu biti zaslepljen, figuré ničesar ne videti, ničesar ne razumeti
    c'est le feu et l'eau to je kot ogenj in voda
    le feu lui monte au visage rdečica mu plane v obraz
    il n'y a pas de fumée sans feu (proverbe) kjer je dim, je tudi ogenj
  • foie [fwa] masculin jetra

    pâté masculin de foie gras jetrna pasteta
    huile féminin de foie de morue ribje olje
    avoir les foies (populaire) zelo se bati
  • foire2 [fwar] féminin, médecine driska

    avoir la foire imeti drisko, figuré bati se (vulgairement)
  • frousse [frus] féminin, populaire velik strah

    avoir la frousse imeti velik strah, bati se
  • gendarme [žɑ̃darm] masculin orožnik, žandar; policist; familier razgrajač; oblastna ženska; gorski stolpič; majhna napaka v dragem kamnu; populaire prekajen slanik

    avoir peur du gendarme (figuré) bati se kazni
    faire le gendarme koga stalno in neprijetno nadzirati
    c'est un gendarme to je oblastna in neprijetna ženska, pravi žandar
    dormir en gendarme hliniti spanje, a budno paziti
    jouer au gendarme et au voleur igrati se ravbarje in žandarje
  • grand, e [grɑ̃, d] adjectif velik, obsežen; znaten; močan, silen; glasen (glas), poln (kozarec), dober (pred navedbo mere), dolg (brada, noge), visok (drevo); pomemben, (zelo) važen; odrasel; figuré velik, visok, plemenit, spoštovan, vele-; masculin španski velikaš, grande

    le Grand Veliki (za imeni vladarjev)
    les grands odrasli, veliki
    les quatre grands štiri svetovne velesile
    grand âge visoka starost
    grand air masculin svež zrak
    grand blessé masculin težek ranjenec
    grand chemin masculin glavna pot
    grande communication féminin glavna prometna cesta
    grand criminel masculin glavni krivec, zločinec
    grands crus masculin pluriel prvovrstna vina
    grand duc velika uharica
    grandes eaux féminin pluriel vodovje, poplava; delovanje vseh vodometov (v parku)
    grand ennemi smrtni sovražnik
    grande exploitation veleobrat
    grand fleuve velereka, veletok
    grand froid oster, hud mraz
    grand fumeur masculin hud, strasten kadilec
    grande gelée féminin huda zmrzal
    la Grande guerre (prva) svetovna vojna
    un grand homme velik, znamenit človek
    un homme grand (po postavi) velik človek
    les Grandes lndes féminin pluriel Vzhodna lndija
    grand in-oclavo velika osmerka (oktav), leksikonski format
    grand livre masculin, (commerce) glavna knjiga
    grand magasin masculin veleblagovnica
    grand maitre veliki mojster
    grand monde masculin gornja plast družbe
    grand mutilé (de guerre) težek (vojni) invalid
    plus grand que nature v nadnaravni velikosti (o sliki)
    (tout) grand ouvert (čisto) na stežaj odprt
    grande personne féminin odrasla oseba
    les grandes personnes odličniki
    grands et petits veliki in mali
    grand propriétaire (foncier) veleposestnik
    grande propriété (foncière) féminin veleposestvo
    grande puissance velesila
    grand e ville velemesto
    grande vitesse (železnica) brzovozno blago
    Grand Turc turški sultan
    au grand air na prostem
    au grand jamais prav nikoli, humour o svetem Nikoli
    au grand jour pri belem dnevu
    au grand soleil v polnem soncu
    de grand cœur iz srca rad
    de grand matin navsezgodaj zjutraj
    en grand v velikem, na veliko; celokupno; v naravni velikosti
    en grand habit v gala (družbeni, večerni) obleki, v gali
    en grand nombre v velikem številu
    en grande toilette v veliki (večerni) toaleti
    en grande tenue, en grand uniforme v gala uniformi
    sur une grande échelle v velikem merilu
    aller grand train hitro iti
    avoir grand air imenitno izgledati
    avoir grand faim, grand-soif biti zelo lačen, žejen
    avoir grand-peur zelo se bati
    avoir grand besoin de quelque chose nujno kaj potrebovati
    être plus grand que nature presegati človeške moči
    il est grand temps skraini čas je
    c'est grand! to je sijajno!
    faire - cas de quelque chose mnogo dati na kaj, zelo ceniti
    il fait grand jour beli dan je
    mener grand train razkošno živeti
    se faire grand rasti, velik posta(ja)ti
    être monté sur son grand cheval (figuré) prevzetovati
    ouvrir de grands yeux debelo (po)gledati
    voir grand imeti (v glavi) velike načrte, velike ambicije
    il a les yeux plus grands que le ventre ima večje oči kot želodec
  • grand-peur [grɑ̃pœr] féminin

    avoir grand-peur zelo se bati, zelo se ustrašiti
  • issue [isü] féminin izhod; izid; iztok; figuré rezultat, posledica, uspeh; pluriel odpadki, otrobi, mekine

    issue secrète tajen izhod
    à l'issue de na kraju, na koncu
    sans issue brezizhoden, brezupen
    chemin masculin sans issue pot brez izhoda, slepa ulica
    cousin masculin issue de germains bratranec v drugem kolenu
    il n'y a pas d'autre issue ni drugega izhoda
    avoir issue sur imeti izhod na, voditi na
    avoir une heureuse issue srečno se končati
    craindre l'issue fatale bati se smrtnega izida
    se ménager une issue pustiti si prost izhod (odprta vrata)
    ne pas voir d'issue (figuré) ne videti izhoda; ne vedeti, kako se bo stvar razvijala
  • jeton [žətɔ̃] masculin žeton, igralna plačilna znamka (iz kovine, slonove kosti, itd.); populaire udarec

    faux jeton (figuré) hinavec, ki mu ni zaupati
    vieux jeton omejen, bedast star človek
    (populaire) avoir les jetons bati se
    jeton de présence denarni znesek za člane upravnih odborov, akademij, itd., ki se udeleže seje: pluriel sejnina, dnevnica
  • justement [žüstəmɑ̃] adverbe po pravici, upravičeno; točno, ravno, v hipu

    on parlait justement de vous ravno o vas smo govorili
    craindre justement pour sa vie upravičeno se bati za svoje življenje
  • ménager [menaže] verbe transitif prizanašati (quelqu'un komu), imeti obzir, obzirno ravnati (quelqu'un s kom); varčevati, biti gospodaren (quelque chose s čim); varovati, čuvati; napraviti, urediti, pripraviti (une surprise presenečenje), izvesti

    se ménager čuvati se, paziti se, paziti na svoje zdravje
    ménager quelque chose à quelqu'un priskrbeti komu kaj
    je n'ai rien à ménager ni mi treba imeti obzira do ničesar
    ne pas ménager ne varčevati
    ménager la chèvre et le chou (figuré) gledati, da je volk sit in koza cela
    se ménager selon les circonstances ravnati se po okoliščinah
    ne ménager aucun effort pour ... nobenega truda se ne bati ...
    ne pas ménager ses éloges, ses paroles ne varčevati s pohvalami, z besedami
    ménager un chemin napraviti pot
    ménager ses expressions biti umerjen v izražanju
    ménager ses paroles malo govoriti
    ne pas ménager sa peine, la fatigue nobenega truda se ne bati
    se ménager une porte de sortie (figuré) pustiti si (ena) vratca odprta
  • mourir* [murir] verbe intransitif umreti, umirati (de od); figuré ugašati (ogenj); prenehati, izginiti, miniti

    se mourir umirati, biti v zadnjih zdihljajih
    à mourir neizrekljivo strašno
    mourir en héros umreti kot junak
    mourir d'un cancer, accidentellement umreti za rakom, v nesreči
    mourir d'envie umreti od hrepenenja
    mourir de honte, de peur na smrt se sramovati, bati
    mourir de sa belle mort, de vieillesse umreti naravne smrti, od starosti
    mourir en sa peau ostati vedno isti
    mourir à la peine umreti sredi dela
    je mourrai à la peine nič me ne bo odvrnilo od tega
    mourir à la tâche umreti od dela
    faire mourir quelqu'un umoriti koga; spravljati koga v nestrpnost
    vous me faites mourir morite, dolgočasite me
    faire mourir à petit feu (figuré) dati koga na natezalnico
    s'ennuyer à mourir na smrt se dolgočasiti
    c'est à mourir de rire človek bi počil od smeha
    tu t'en ferais mourir! (populaire) nič se ne da napraviti!
    je veux mourir si ... naj me strela ubije, če ...
    les paroles lui moururent dans la bouche besede so mu zamrle v ustih
    il est mort centenaire umrl je kot stoletnik
    on ne meurt qu'une fois (proverbe) človek le enkrat umre
  • ombre [ɔ̃br] féminin senca, tema; sled; pretveza

    il fait 30° à l'ombre je 30° v senci
    dans l'ombre v senci, figuré skrit, samoten
    à l'ombre (figuré) v senci, pod okriljem
    s'asseoir à l'ombre sesti v senco
    il n'y a pas l'ombre (d'un doute) niti sledu ni (o kakem dvomu)
    sous (l')ombre pod pretvezo
    scène féminin en ombres chinoises scena s senčnimi podobami (kitajsko gledališče)
    avoir peur de son ombre lastne sence se bati, biti zelo strašljiv, plašen
    courir après une ombre loviti prazno senco, vdajati se praznim upom
    être, mettre à l'ombre (populaire) biti v zaporu, vtakniti v zapor
    être, rester dans l'ombre biti, ostati v senci, v ozadju; igrati stransko vlogo
    n'être plus que l'ombre de soi-même (figuré) zelo shujšati
    faire de l'ombre senco dajati
    faire ombre à metati senco na, figuré zasenčiti
    tout lui fait ombre vse ga plaši
    laisser quelqu'un dans l'ombre (figuré) pustiti koga v nejasnosti
    lâcher la proie pour l'ombre (figuré) spustiti plen za (prazno) senco
    passer comme une ombre hitro mimo iti, hitro miniti, biti kratkotrajen
    suivre quelqu'un comme une ombre komu kot senca slediti, ne se ganiti od njega
    vivre dans l'ombre živeti v samoti, v skromnih razmerah
    c'est l'ombre et le corps ta dva sta neločljiva
    il y a une ombre au tableau (figuré) je neka neprijetnost v tej zadevi
  • personne1 [pɛrsɔn] féminin oseba, osebnost; človek; moški, ženska; figuré figura, postava

    en personne osebno, sam; poosebljen
    il est la bonté en personne on je poosebljena dobrota, sama dobrota ga je
    sans acception de personne(s) neglede na osebo
    content de sa personne samovšečen, samoljuben
    grande personne velika, odrasla oseba
    jeune personne (mlado) dekle
    personne civile, morale, juridique pravna oseba
    personne déplacé preseljenec
    personne physique fizična oseba
    personne publique človek javnega življenja
    aimer sa personne imeti rad komodnost, udobje
    s'assurer de la personne de quelqu'un aretirati, prijeti koga
    être bien fait de sa personne biti čedne postave
    être bonne personne biti dobrodušen
    exposer sa personne tvegati svoje življenje
    payer de sa personne izkazati se pravega moža, ne se bati truda, nevarnosti
    répondre de la personne de quelqu'un jamčiti za koga
  • pétoche [petɔš] féminin, populaire strah

    avoir la pétoche bati se
    il a la pétoche strah ga je
  • peur [pœr] féminin strah, bojazen (de pred); groza

    de peur (que, de) da ne bi
    elle n'ose pas sortir avec ce chapeau, de peur du ridicule ne upa si iti ven s tem klobukom iz strahu, da ne bi bila smešna
    à faire peur strašen, grozen
    peur bleue hud strah, groza
    avoir peur bati se (de quelqu'un, quelque chose koga, česa)
    j'ai peur pour lui bojim se zanj
    être laid à faire peur biti zelo grd
    faire peur à quelqu'un pognati komu strah v kosti
    mourir de peur umirati, umreti od strahu
    prendre peur ustrašiti se, zbati se
    il en a été quitte pour la peur samo ustrašil se je, poceni je ušel nevarnosti
  • pire [pir] adjectif hujši, slabši

    le pire najhujši; najhujše
    au pire v najslabšem primcru
    mon pire ennemi moj najhujši sovražnik
    craindre le pire bati se najhujšega
    le remède est pire que le mal to se pravi hudiča z belcebubom izganjati; izganjati zlo z novim, hujšim zlom
    il n'est pire eau que l'eau qui dort (proverbe) mirne vode so globoke, globoko derejo
  • plaindre* [plɛ̃drə] verbe transitif pomilovati, obžalovati; žal biti

    se plaindre (po)tóžiti (de o), pritoževati se, pritožiti se, tarnati (de glede); zatožiti (de quelqu'un koga)
    je vais me plaindre au directeur pritožil se bom, protestiral bom pri direktorju
    se plaindre de son sort pritoževati se zaradi svoje usode
    je ne plains pas la dépense, mon temps ni mi žal stroškov, časa
    ne pas plaindre sa peine nobenega truda se ne bati, ne žal biti (komu)
    être à plaindre biti pomilovanja vreden
  • refuser [rəfüze] verbe transitif odkloniti, ne sprejeti, odbiti, zavrniti, ne priznati, odreči, vreči (un candidat kandidata na izpitu); technique ne (hoteti) več delovati, funkcionirati

    se refuser odkloniti, braniti se (à faire quelque chose kaj napraviti); ne si privoščiti, odrekati se čemu
    refuser un cadeau, un pourboire, une invitation, une offre odkloniti darilo, napitnino, povabilo, ponudbo
    refuser obéissance odreči pokorščino
    refuser sa porte à quelqu'un koga ne sprejeti
    ne refuser aucun truvail nobenega dela se ne ogibati, se ne bati
    refuser d'obéir, de payer ne hoteti ubogati, plačati
    refuser tout net gladko odbiti
    le couteau, la plume, le pieu refuse nož ne reže, pero ne piše, kol se ne da zabiti
    il a été refusé à son baccalauréat bil je odklonjen pri maturi
    cela ne se refuse pas to ni, da bi odklonili
    il ne se refuse rien! on se ničemur ne odreče, si vse privošči!
    il se refuse tout plaisir on si ne privošči najmanjše zabave
    ce cheval refuse (l'obstacle) ta konj se ustavi pred zapreko, je noče preskočiti
    se refuser à l'évidence ne se pustiti prepričati
  • sable2 [sable] masculin pesek; médecine ledvični pesek

    sable marin, à mortier, mouvant, de rivière morski, gradbeni, živi, rečni pesek
    banc masculin de sable sipina
    désert masculin de sable peščena puščava
    carrière féminin de sable peščena jama, peščenica
    bâti, fondé sur le sable zgrajen na pesku (tudi figuré)
    bâtir à chaux et à sable solidno zidati
    bâtir sur le sable zidati, graditi na pesku (tudi figuré)
    avoir du sable dans les yeux (familier) oči si meti, kadar smo zaspani
    être sur le sable (populaire) biti brez denarja, brez dela
    le marchand de sable passe, a passé peskar gre, je šel mimo (se reče otroku zvečer, tik preden zaspi)