Franja

Zadetki iskanja

  • lueur [lüœr] féminin svit, svitanje, blišč; figuré luč, iskra

    lueur d'espérance, d'espoir žarek upanja
    jeter une (faible) lueur (slabotno) se bleščati
    il me vient une lueur (figuré) posveti se mi (v glavi)
  • luire* [lɥir] verbe intransitif svetiti (se), sijati, lesketati se

    un espoir luit encore še je žarek upanja
    faire luire un espoir dati žarek upanja
    luire au soleil lesketati se v soncu
  • lumière [lümjɛr] féminin luč, (dnevna) svetloba; technique odprtina, luknja (za svetlobo, zrak); figuré znanje, duševna nadarjenost; dika; pluriel, figuré prosvetljenstvo

    à la lumière pri svetlobi, v luči
    à l'abri de la lumière v temi
    lumière artificielle umetna luč
    lumière électrique, du gaz elektrčina, plinska luč
    lumière à incandescence žarna luč
    lumière du jour dnevna svetloba (lu)
    lumière du soleil, solaire sončna svetloba ali luč
    lumière zodiacale severni sij
    faisceau masculin de lumière snop svelobe
    jeu masculin de lumières igra barv
    ce n'est pas une lumière (ironično) to je bedak
    allumer, faire la lumière narediti, prižgati luč
    avoir, acquérir quelque lumière sur quelque chose imeti, dobiti nekaj znanja o čem
    faire la lumière, jeter de la lumière sur quelque chose razjasniti kaj
    fermer, éteindre la lumière zapreti, ugasiti luč
    mettre en lumière pojasniti, razložiti; na dan prinesti
    mettre en bonne lumière postaviti v pravo luč
    mettre la lumière sous le boisseau prikriti resnico ljudem
    porter la lumière sur, dans quelque chose (figuré) pojasniti kaj
    voir la lumière zagledati luč sveta
  • lundi [lœ̃di] masculin ponedeljek

    Lundi gras pustni ponedeljek
    faire le lundi, fêter saint Lundi (populaire) praznovati ponedeljek, ne iti na delo v ponedeljek
  • lune [lün] féminin luna, mesec; satelit, trabant; figuré muha(vost), kaprica; populaire luni podoben obraz; zadnjica

    lune croissante, décroissante rastoča, pojemajoča luna
    lune cave lunin mesec (t. j. 29 dni)
    lune d'eau (botanique) beli lokvanj
    lune de miel medeni tedni
    lune rousse lunina mena v aprilu-maju; figuré razbitje zakona
    nous sommes à la pleine, nouvelle, croissante, décroissante lune imamo polno, mlado, prvo, zadnjo luno
    la lune est dans son plein imamo polno luno
    clair masculin de lune mesečina
    éclipse féminin de lune lunin mrk
    déclin masculin, décours masculin de la lune pojemanje lune
    figure féminin de pleine lune (familier) obraz kot polna luna
    phases féminin pluriel de la lune lunine mene
    premier, dernier quartier (de la lune) prvi, zadnji (lunin) krajec
    de vieilles lunes zastarele ideje
    aboyer à la lune (figuré) zaman se truditi, zaman si prizadevati
    aller décrocher la lune pour quelqu'un skušati za koga narediti kaj nemogočega
    avoir des lunes biti muhav, kapriciozen
    coucher à l'enseigne de la lune na prostem prenočiti (prespati)
    demander la lune zahtevati nekaj nemogočega
    être dans la lune (figuré) ne biti pri stvari, čisto nekje drugje biti, biti raztresen, biti brez čuta za realnost
    faire un trou à la lune izmuzniti se, ne da bi plačali
    il fait un beau clair de lune lepa mesečina je
    promettre la lune dajati nemogoče obljube, obljubljati zvezde z neba
    tomber de la lune biti nenadoma, čisto nepričakovano zelo presenečen
  • lutte [lüt] féminin borba, boj; rvanje, rokoborba

    lutte gréco-romaine rokoborba
    lutte électorale volilna borba
    lutte des classes razredni boj
    lutte contre le cancer borba proti raku
    lutte contre la vermine pobijanje mrčesa
    lutte pour l'existence, pour la vie borba za obstanek, za življenje
    lutte à la corde (sport) vlečenje vrvi
    de bonne lutte v poštenem boju
    de haute lutte s silo, avtoritativno, z močno voljo
    luttes pluriel civiles državljanska vojna
    abandonner la lutte opustiti boj, vdati se, biti premagan
    entrer en lutte avec quelqu'un začeti s kom boj, spopasti se s kom
  • lutter [lüte] verbe intransitif boriti se, spoprijeti se, rvati se

    lutter contre boriti se proti, pobijati
    lutter de tekmovati v
  • macaronique [-rɔnik] adjectif makaronski; mešan; sestavljen iz različnih jezikov

    latin masculin macaronique kuhinjska latinščina
    poésie féminin macaronique norčava, šaljiva pesem, v kateri avtor meša latinske besede z besedami svojega jezika z latinskimi končnicami
  • machine [mašin] féminin stroj; motor; mehanizem; pogonska naprava; lokomotiva; letalo; familier bicikel; figuré avtomat, orodje (brez volje); človek (otrok) navade; familier oné, stvar; vieilli zvijača, mahinacija; vieilli genialno delo

    fait à la machine narejen s strojem, strojni
    une grande machine delo (slika, kip) zelo velikih dimenzij
    machine à additionner et à soustraire stroj za seštevanje in odštevanje
    machines agricoles poljedelski stroji
    machine à calcul(er) (électronique) (elektronski) računalnik
    machine à coudre, à écrire, à laver, à meuler šivalni, pisalni, pralni, brusilni stroj
    machine à écrire portative potovalni pisalni stroj
    machine électro-comptable električni računski stroj
    machine de guerre vojni, uničevalni stroj
    machine d'imprimerie, à traduire, à tricoter, à vapeur tiskarski, prevajalni, pletilni, parni stroj
    machine infernale peklenski stroj
    machine à laver la vaisselle, machine lave-vaisselle pomivalni stroj
    machine motrice pogonski stroj
    machine en panne pokvarjen stroj
    machine à polycopier stroj za razmnoževanje (npr. skript)
    (vieilli) machine ronde Zemlja
    machine routière cestni gradbeni stroj
    machine à semer sejalni stroj, sejalnica
    machine à stenographier stroj za stenografiranje
    machine (à écrire) volante elektronski pisalni stroj
    atelier masculin de construction de machines delavnica, tovarna strojev
    construction de machines izdelovanje, konstruiranje strojev
    graisse féminin, huile féminin de machines strojna mast, strojno olje
    salle féminin de machines hala za stroje
    écrire, (fum) taper à la machine pisati s pisalnim strojem, tipkati
    faire machine en arrière (železnica) nazaj, ritensko voziti
    il est une simple machine entre les mains de ses amis on je le slepo orodje v rokah svojih prijateljev
    mettre une machine en marche spraviti stroj v pogon
  • magasin [magazɛ̃] masculin trgovina, prodajalna; skladišče; kašča; veleblagovnica; magazin (nabojni, fotografski vložek); militaire municijsko, oskrbovalno skladišče

    en magasin v zalogi
    nous n'avons pas cet article en magasin tega artikla nimamo v zalogi
    magasin de blanc, de fleuriste, de modes (ali: de nouveautés) trgovina s perilom, cvetličarna, modna trgovina
    magasin de blé žitna kašča, žitnica
    magasin de comestibles trgovina z jestvinami, z delikatesami
    magasin d'entrepôt skladišče blaga
    magasin frigorifique hladilnica
    magasin de gros trgovina na debelo
    magasin d'occasions komisijska trgovina (prodaja)
    magasin à poudre smodnišnica
    magasin à libre service samopostrežna trgovina
    magasin à prix unique(s) trgovina z enotno ceno
    magasin de sport športna trgovina
    magasin succursale podružnična trgovina, filiala
    magasin de vente (en détail) prodajalna (na drobno)
    commis masculin, demoiselle féminin; employé, e masculin, féminin de magasin prodajalec, -lka
    droit masculin de magasin skladiščnina
    garçon masculin, fille féminin de magasin tekač, kurir(ka)
    grand magasin, magasin à rayons multiples veleblagovnica
    courir les magasins letati po trgovinah, nakupovati
  • mage [maž] masculin, histoire mag

    les rois mages (religion) sveti trije kralji, trije modri iz Jutrove dežele; višji duhovnik tajne religije; oseba, ki se ima za izvedeno v okultnih vedah
  • magistral, e, aux [-stral, stro] adjectif mojstrski; učiteljski, šolski; pedanten; gospodovalen, ukazovalen; familier silen, veličasten, kolosalen, prvovrsten

    œuvre féminin magistrale mojstrsko, veličastno delo
    ligne féminin magistrale glavna črta v planu
    médicament masculin magistral zdravilo po zdravniškem receptu
  • maillot [majo] masculin plenica; maja, majica; kopalna obleka

    maillot de bain (en une, deux pièce(s)) (enodelna, dvodelna) kopalna obleka
    enfant masculin au maillot dete v plenicah, v povoju
    être encore au maillot (figuré) biti še v povojih
  • main [mɛ̃] féminin roka (tudi figuré); figuré ročnost, spretnost; delo, delovanje, delavnost; moč; pisava; technique kavelj, kljuka, ročaj, držaj; prednost (pri kartanju)

    1.

    à la main, en main v roki
    à main gauche, droite na levi (levo), na desni (desno)
    à deux mains, à quatre mains (musique) dvo-, štiriročno
    à deux mains, à pleines mains z obema, s polnima rokama
    (homme masculin) à toutes mains (človek) za vsa dela
    à main armée z orožjem v roki
    à main levée prostoročno
    à pleines mains obilno, ne da bi štel
    la main dans la main z roko v roki
    de la main (droite) z (desno) roko
    de main en main od, iz roke v roko, do roke
    de la main à la main neposredno, direktno
    de main de maître mojstrsko
    de bonne main iz (dobro) poučenih krogov
    de longue main dolgo, skrbno
    préparé de longue main skrbno, dolgo pripravljen
    de première main iz prve roke, iz najboljšega vira
    des deux mains z obema rokama, z vnemo, hitro
    en (propre) main lastnoročno
    en mains tierces v roke, v rokah nekoga tretjega
    en un tour de main v hipu, naenkrat
    entre les mains de quelqu'un v rokah, v oblasti neke osebe
    par ses mains, de sa main z lastno roko
    sous main, en sous-main, par dessous main pod roko, skrivaj
    sous la main, en main pri roki
    la main sur la conscience! roko na srcé!
    haut les mains! roke kvišku!
    bas les mains! roke proč!
    pas plus que sur la main! (familier) niti sledu ne, nič!

    2.

    mains de caoutchouc gumijaste rokavice
    main forte féminin odločna, krepka, dejanska pomoč
    main féminine, de qualité žensko, kvalitetno delo
    main-d'œuvre féminin delovna sila, delo (delavca), izgotovitev izdelka
    main spécialisée kvalificirane, šolane delovne moči, strokovnjaki
    main temporaire sezonski delavci, sezonsko delo
    main de papier 25 pol papirja
    main de passe (typographie) pretisk
    main courante, coulante (stopniščna) ograja ipd.

    3.

    arbre masculin droit sur les mains (sport) stoja na rokah
    bagages mpt à main ročna prtljaga
    cheval masculin à deux mains jezdni in vprežni konj
    combat masculin de main borba moža proti možu, spopad; lokalna vojaška akcija
    coup masculin de main (figuré) spreten napad z malo ljudmi
    fabrication féminin à la main, ouvrage masculin fait à la main ročna izdelava, ročno delo
    fait à la main ročno izdelan, figuré (skrivaj) domenjen
    homme masculin de main odločen, često brezobziren človek (v službi koga drugega)
    nouvelles féminin pluriel à la main najnovejše dnevne novice
    nu comme la main čisto gol, čisto nag
    petite main (figuré) učenka, vajenka v šiviljski stroki
    première, seconde main prva, druga pomočnica (zlasti šivilja v modni hiši)
    tissé à la main ročno tkan
    tour masculin de main spretnost, ročnost
    travail masculin des mains ročno delo
    vote masculin à main levée glasovanje z dvigom rok

    4.

    s'en aller les mains vides oditi praznih rok
    ne pas y aller de main morte (figuré) energično, brutalno, nasilno nastopiti ali ravnati
    avoir la main razdeliti karte; izigrati; biti bankir (pri kartanju)
    avoir les mains liées (figuré) imeti zvezane roke
    avoir la main dans quelque chose imeti svoje prste pri kaki stvari
    avoir de la main, n'avoir pas la main gourde imeti spretno, urno roko
    avoir quelqu'un sous sa main (figuré) imeti koga v rokah
    avoir la bonne main, la main heureuse, sûre, légère imeti srečno, zanesljivo, lahko roko, biti spreten
    avoir le cœur sur la main biti zelo darežljiv
    avoir les mains crochues imeti dolge prste, krasti
    avoir la haute main sur quelque chose imeti trdno kaj v rokah
    avoir la main leste (figuré) rad udariti ali tepsti
    avoir les mains longues (figuré) imeti dobre zveze
    avoir les mains nettes imeti čiste roke, čisto vest
    battre des mains ploskati, s ploskanjem odobravati
    changer de mains preiti v druge roke, menjati posestnika
    demander la main d'une femme prositi žensko za roko, zasnubiti jo
    donner, préter la main à quelqu'un koga pod roko vzeti, podpreti ga, pomagati mu
    donner, tendre la main à quelqu'un dati, podati roko komu
    se donner la main podati si roko
    donner sa main à quelqu'un poročiti se s kom; poročiti koga
    donner un coup de main à quelqu'un pomagati komu, priskočiti mu v, na pomoč
    écrire à la main pisati z roko
    être en bonnes mains biti v dobrih rokah
    faire une main napraviti vzetek (pri kartanju)
    faire main basse sur quelque chose brez pravice se česa polastiti, ukrasti
    se faire la main à uriti, vaditi se za, v
    faire argent de toute main iz vsega kovati denar
    faire quelque chose haut la main doseči, dobiti kaj brez truda
    forcer la main de quelqu'un prisiliti koga
    gagner quelqu'un de la main prekašati koga
    garder la haute main obdržati premoč, biti prvi
    graisser la main à quelqu'un (familier) podkupiti koga, mazati komu
    lâcher la main opustiti (stvar); popustiti vajeti
    laisser les mains libres à quelqu'un pustiti komu proste roke
    s'en laver les mains (v nedolžnosti, nekrivdi) si umiti roke nad čem
    manger dans la main de quelqu'un (tudi figuré) komu iz roke jesti
    mettre la main sur quelqu'un aretirati koga, vtakniti ga v ječo
    j'en mettrais ma main au feu za to bi dal roko v ogenj
    mettre la dernière main à quelque chose dokončati kaj
    mettre la main à l'œuvre, à l'ouvrage, à la pâte lotiti se dela, začeti delo; iti na delo
    passer la main izročiti svojo oblast, odstopiti
    passer par les mains de quelqu'un iti komu skozi roke, priti komu v roke
    perdre la main priti iz vaje, izgubiti navado za kaj
    prendre quelque chose dans les mains, en main vzeti nekaj v roke (tudi figuré)
    prendre quelqu'un par la main prijeti koga za roko
    prendre son cœur à deux mains zbrati ves svoj pogum
    remettre en main(s) izročiti, dati v roke, v roko
    revenir les mains vides vrniti se, ostati praznih rok
    souiller ses mains (figuré) umazati si roke
    tendre la main beračiti
    à quelqu'un podati komu roko, pomagati mu
    tenir la main à quelque chose skrbeti za kaj, položiti roko na kaj
    tenir quelqu'un par la main držati koga za roko
    se tenir par la main (figuré) združiti se, skupaj držati, biti domenjen
    tenir la main haute à quelqu'un držati koga na kratko
    tomber sous la main de quelqu'un (figuré) pasti komu v roke, priti mu v kremplje
    en venir aux mains spoprijeti se, spopasti se
    toucher dans la main de quelqu'un stisniti komu roko
    vivre du travail de ses mains živeti od dela svojih rok
    il n'y a que la main (figuré) to ni velika razlika
  • main-forte [-fɔrt] féminin krepka, odločna pomoč

    donner, prêter main-forte pomagati pri čem (zlasti v težavnih ali nevarnih okoliščinah)
  • maintenir* [mɛ̃tnir] verbe transitif vzdrževati, ohraniti (v istem stanju); (trdno) držati; podpirati; vztrajati pri; vztrajno trditi; verbe intransitif vzdržati

    se maintenir vzdrževati se, ostati, ohraniti se (v istem stanju)
    maintenir en bon état vzdrževati v dobrem stanju
    se maintenir dans un bon état d'entraînement (sport) držati se v dobri formi
    maintenir en réserve držati, hraniti v rezervi
    maintenir sa santé, se maintenir en bonne santé ostati pri dobrem zdravju
    maintenir la paix, l'ordre ohraniti mir, red
    (populaire) alors, ça va? ça se maintient? no, ali gre? vse po starem?
  • maison [mɛzɔ̃] féminin hiša; dom; hišno osebje, služinčad; hišna skupnost; dinastija; (= maison de commerce) trgovska hiša, podjetje, tvrdka, firma, trgovina; adjectif doma narejen, domač, familier izvrsten; adverbe zelo

    à la maison doma, domov
    maison d'accouchement porodnišnica
    maison affiliée podružnično podjetje
    maison d'agriculture poljedelska zadruga, podjetje
    maison d'aliénés, de fous umobolnica, norišnica
    maison d'ameublement trgovina s pohištvom
    maison à appartements (multiples) (več)stanovanjska, etažna hiša
    maison d'arrêt preiskovalni zapor, jetnišnica
    maison de banque bančno podjetje
    maison en bois, blindée lesena hiša, brunarica
    maison de campagne podeželska hiša
    maison scolaire šolski, otroški počitniški dom
    maison centrale, de correction, de force, de réclusion kaznilnica, jetnišnica, zapor, ječa
    maison de chasse lovska hiša
    maison close bordel, javna hiša
    maison de commission komisijska trgovina
    maison de confection konfekcijska, oblačilna trgovina
    maison de convalescents okrevališče
    maison de couture modni (šivalni) salon
    maison d'éditions založba
    maison d'éducation vzgojni zavod; internat
    maison élevée stolpnica
    maison d'enfants dom za otroke
    maison d'exportation, d'importation izvozno, uvozno podjetje
    maison à une, pour une seule famille enodružinska hiša
    maison de garde-voie (železniška) čuvajnica
    maison d'habitation stanovanjska hiša
    maison individuelle individualna hiša
    maison de jeu igralnica
    maison jumelée hiša dvojček
    maison de location večja hiša z več(najemninskimi) stanovanji
    maison de maître gosposka hiša
    maison mère hiša, v kateri se je firma ustanovila; glavna trgovina
    maison mitoyenne vrstna hiša
    maison mortuaire hiša žalosti; mrtvaška veža
    maison de passe prenočišče; gostilna slabega slovesa
    maison pénitentiaire poboljševalnica, prisilna delavnica
    maison de peuple županstvo
    maison portative; préfabriquée, démontable montažna hiša
    maison de prêt zastavljalnica
    maison publique, de tolérance javna hiša, bordel
    maisons en rangée vrstne hiše
    maison de rapport najemninska hiša
    maison religieuse samostan
    maison de repos dom počitka, penzijon
    maison de retraite dom za stare ljudi, za upokojence
    maison de santé zasebna klinika
    maison seigneuriale gosposka hiša, grašcina
    maison sœur, affiliée podružnična trgovina, podjetje
    maison de sport športna trgovina
    maison à succursales multiples podjetje z več filialami, verižno podjetje
    maison de vente à tempérament trgovina s prodajo na obroke
    maison de ville mestna hiša, rotovž
    maison pour week-end (hiša za) vikend
    ami masculin de la maison hišni prijatelj
    fait à la maison doma pečen, domač
    gens masculin pluriel de maison služinčad
    gens masculin pluriel de la maison (hišni) domačini, domači
    îlot masculin, pâté masculin, rangée féminin de maisons blok hiš
    maître masculin, maîtresse féminin de la maison hišni gospodar, gospodarica (gospodinja)
    pâté masculin maison domača pašteta
    règlement masculin de maison hišni red
    tarte féminin maison domača, doma narejena torta (kolač)
    aller à la maison iti domov
    avoir 30 ans de maison biti 30 let pri istem podjetju
    entrer, être en maison (dekle) stopiti v službo, biti v službi
    être de la maison (nekako, tako rekoč) spadati k hiši
    la maison est en faillite tvrdka, podjetje je v konkurzu
    faire sa maison, se faire une maison ustvariti si, urediti si hišo, dom
    rester à la maison, garder la maison ostati doma, ne iti iz hiše
    tenir maison (figuré) imeti odprto hišo
    tenir la maison gospodariti, gospodinjiti
    les maisons empêchent de voir la ville (figuré) od samih dreves ni videti gozda
  • maître, sse [mɛtrə, mɛtrɛs] adjectif glavni, bistven; imeniten, sijajen; masculin, féminin gospodar, -ica, gospodinja, gospa; mojster; učitelj, -ica; gospod (pred imenom odvetnika, notarja); naslov za eminentnega profesorja, pisatelja, umetnika

    Monsieur et cher Maître velespoštovani gospod; féminin, figuré metresa, priležnica, ljubica, vieilli zaročenka
    en maître mojstrsko
    sans maître brez gospodarja
    de main de maître z mojstrsko roko, neprekosljivo
    Maître (krajšava Me)
    X., avocate à la cour gospa X., sodna odvetnica
    maître d'armes učitelj mečevanja
    maître(-)autel masculin glavni oltar
    maître de ballet baletni mojster
    maître, maîtresse de chant, de danse, de langues, de musique, de sport učitelj, -ica (profesor, -ica) petja, plesa, jezikov, glasbe, športni učitelj
    maître chanteur (histoire, musique) mojstrski pevec
    maître de chapelle vodja cerkvenega zbora
    maître de conférences docent
    maître, maîtresse d'école učitelj, -ica osnovne šole
    maître d'étude, d'internat študijski vodja, prefekt
    maître de forges fužinar
    maître fripon velik lopov, slepar
    maître garçon višji plačilni natakar
    maître homme (familier) sijajen dečko
    maîtresse femme energična ženska
    maître nageur plavalni mojster
    grand maître (prostozidarski) veliki mojster
    idée féminin maîtresse glavna misel
    pénurie féminin des maîtres pomanjkanje učiteljev
    qualité féminin maîtresse glavna lastnost, kvaliteta
    être maître de quelque chose biti gospodar česa, obvladati kaj
    être le maître biti gospodar (svojih odločitev)
    être maître de faire quelque chose moči kaj napraviti
    être son maître biti sam svoj gospod(ar), biti neodvisen
    être maître chez soi biti gospodar v hiši
    être maître de soi obvladati samega sebe
    passer maître postati mojster, zelo spreten
    se rendre maître zagospodovati (de nad); prevzeti vodstvo, obvladati
    rester maître de la situation ostati gospodar položaja
    il a trouvé son maître (figuré) našel ga je, ki mu je kos
    apprenti n'est pas maître (proverbe) nihče ni učen padel z nebes
    nul ne peut servir deux maîtres nihče ne more služiti dvema gospodarjema
    tel maître, tel valet (proverbe) kakršen gospodar, takšen sluga
  • maîtrise [mɛtriz] féminin obvladanje; mojstrstvo; gospostvo (de nad); religion (otroška) cerkvena pevska šola; cerkveni pevci

    maîtrise de soi-même obvladanje samega sebe
    maîtrise de conférences magisterij, docentura
    avoir la maîtrise de l'air, des mers gospodovati, biti gospodar v zraku, na morju
  • major [mažɔr] adjectif, invariable višji; masculin polkovni pribočnik (adjutant); familier vojaški zdravnik

    major-sergent višji narednik
    infirmière-major féminin višja bolniška sestra; prvi sprejeti kandidat pri razpisu (za kako višjo šolo)
    major général šef štaba vrhovnega poveljnika v času vojne