Franja

Zadetki iskanja

  • répondre* [repɔ̃drə] verbe transitif odgovoriti, odgovarjati, odvrniti; juridique izdati odlok, odločbo; verbe intransitif dati odgovor; ugovarjati; zagotavljati (que ... da ...); javiti se (à quelque chose na kaj); figuré upravičiti (zaupanje), izpolniti (upanje); vrniti, vračati (vljudnost, dobroto) ustrezati, biti simetričen, biti enakovreden (à quelque chose čemu); reagirati (à quelque chose na kaj); jamčiti, biti porok, biti odgovoren (de quelqu'un, quelque chose za koga, za kaj); prevzeti, nositi odgovornost (de za)

    se répondre ustrezati si; sam si dati odgovor; medsebojno si odgovarjati; izmenoma peti; razumeti se
    répondre à l'appel odzvati se pozivu
    répondre à l'attente de quelqu'un izpolniti pričakovanje kake osebe
    je réponds de cet employé jamčim za tega uslužbenca
    j'en réponds jamčim za to, na to se lahko zanesete
    répondre des dettes de sa femme obvezati se za plačilo dolgov svoje žene
    je ne réponds de rien ne odgovarjam za nič, nič ne jamčim
    répondre pour un débileur biti porok za dolžnika
    répondre à une invitation odzvati se vabilu; sprejeti povabilo
    ce n'est pas répondre, vous ne répondez point to ni noben odgovor (na moje vprašanje)
    les marchandises ne répondent pas à l'échantillon blago ne ustreza vzorcu
    répondre à ses parents (nazaj) odgovarjati staršem (o otroku)
    répondre vertement à quelqu'un ostro komu odgovoriti
    répondre par retour du courrier odgovoriti z obratno pošto
    répondre à un salut odzdraviti
    répondre à la force par la force, à la haine par l'amour na silo odgovoriti s silo, na sovraštvo z ljubeznijo
    ces freins répondent bien te zavore dobro reagirajo, delujejo
    ce chien répond au nom de Castor ta pes sliši na ime Kastor
    la douleur lui répond à la tête, dans la main bolečino posredno čuti v glavi, v roki
    (téléphonie, télégraphie, télévision) j'ai fait le numéro, ça ne répond pas klical sem številko, pa se nihče ne javi
    bien répondu! (familier) dober odgovor!
  • reprendre* [rəprɑ̃drə] verbe transitif zopet vzeti, povzeti; nadaljevati, odvrniti, odgovoriti; nazaj vzeti (besedo, obljubo); vzeti zopet v posest, v last; zopet dobiti, zopet prijeti; zopet začeti; grajati; zopet zavzeti, osvojiti nazaj; zopet privzeti (navado); kupiti nazaj; prevzeti, vzeti v plačilo; zopet igrati (gledališko igro); zožiti (obleko); zakrpati (nogavico); verbe intransitif zopet narasti, zrasti, zopet pognati korenine; zopet se (za)celiti; priti spet k moči, opomoči si; zopet se začeti, priti zopet v rabo; figuré dvigniti se; zopet zamrzniti; nadaljevati (v pogovoru)

    se reprendre (figuré) zopet se oprijeti, se obesiti (à na); priti nazaj (à na); popraviti se, opomoči si, priti spet k sebi, zopet se obvladati, se premagati, zopet se zavedeti
    se reprendre à quelque chose spet se navaditi na kaj
    en reprendre (lovski pes) zopet najti sled
    trouver à reprendre (à tout) na vsem najti napake, vse grajati, kritizirati, zabavljati na vse
    les chairs reprennent rana se celi
    reprendre un chemin zopet iti po (neki) poti
    reprendre en compte vzeti v plačilo
    reprendre connaissance priti spet k zavesti
    reprendre courage spet se opogumiti
    reprendre san cours priti zopet v svoj tek
    les cours de faculté vont reprendre dans quelques semaines predavanja na fakulteti se bodo zopet začela čez nekaj tednov
    reprendre le dessus zopet dobiti premoč
    reprendre ses études nadaljevati svoje študije
    reprendre un enfant (po)karati otroka
    la fièvre m'a repris zopet sem dobil vročino
    reprendre femme zopet se oženiti
    reprendre ses forces zopet (za)dobiti svoje moči, priti k moči
    le froid a repris mraz je zopet pritisnil
    on m'a repris ma vieille voiture odkupili so mi moj stari avto
    reprendre haleine zopet priti k sapi, oddahniti si
    reprendre le large zopet odpluti na široko morje
    reprendre un oiseau zopet ujeti ptiča
    la pluie a repris spet je začelo deževati
    reprendre son poste vrniti se na svoje mesto
    il a bien repris depuis son opération dobro si je opomogel po svoji operaciji
    reprendre un rhume spet se prehladiti
    la rivière a repris reka je spet zamrznila
    on ne m'y reprendra plus to se mi ne bo več zgodilo, na ta led ne bom več šel
    que je ne vous y reprenne plus! da se to več ne primeri (z vami)!
    reprendre le travail znova začeti delo
    je viendrai vous reprendre pridem zopet po vas
    reprendre une ville osvojiti nazaj mesto
    reprendre un tableau retuširati sliko
    reprendre quelqu'un vertement ostro pograjati koga
  • requinquer [rəkɛ̃ke] verbe transitif, familier okrepiti, dati zopet moči

    se requinquer novo se obleči; familier opomoči si, priti zopet v formo, v dobro voljo
    la liqueur va vous requinquer liker vam bo dal novih moči
    il s'est déjà bien requinqué on si je že kar dobro opomogel
  • retenir* [rətnir] verbe transitif zadrž(ev)ati, pridržati; ne izpustiti iz rok, brzdati (jezo); pomiriti (osebo); obdržati v spominu, zapomniti si; rezervirati (si); commerce odtegniti (sur od); juridique izjaviti se za pristojnega; verbe intransitif, familier zadrževati naravno potrebo

    se retenir obdržati se, obstati, oprijeti se (à za); obvladati se, zadržati se
    je ne vous retiens pas ne zadržujem vas, pojdite, če hočete
    je retiens difficilement les dates datume si težkó zapomnim
    retenez bien ceci dobro si to zapomnite!
    je le retiendrai zapomnil si ga bom!
    retenir l'attention, le regard pritegniti pozornost, pogled nase
    retenir ses cheveux par un ruban pritrditi si lase s trakom
    retenir sa langue brzdati svoj jezik
    retenir au lit (figuré) prikleniti na posteljo
    retenir ses larmes, sa colère zadrževati solze, požreti jezo
    retenir une place, une chambre rezervirati sedež, sobo
    retenir quelqu'un comme otage (ob)držati koga kot talca
    retenir son souffle, son haleine zadržati (trenutno) dih, sapo
    je ne sais ce qui me retient ne vem, kaj me pri tem ovira, drži nazaj
    retenir telle somme pour la Sécurité sociale, pour la retraite odtegniti neko vsoto za socialno zavarovanje, za pokojnino
    bien qu'il soit un bon skieur, il avait du mal à se retenir dans la descente čeprav je dober smučar, se je le s težavo obdržal na nogah pri spustu
    elle se retient pour ne pas pleurer ona zadržuje jok, solze
  • retenue [rətnü] féminin zadržanje; odtegljaj (od plače); mathématiques ostanek (za prenos); (šolski) zapor; zmernost; obvladanje samega sebe; skromnost; zajezitev, zajez; marine oporne vrvi, oporni kabli

    retenue sur le salaire pour la Sécurité sociale odtegljaj od plače za socialno zavarovanje
    retenue à la source davčni odtegljaj v trenutku, ko davčni obvezanec prejme svoj dohodek
    barrage à faible retenue d'eau pregrada s šibko zajezitvijo vode
    papier masculin qui a de la retenue papir, ki dobro zadrži tiskarsko črnilo
    avoir deux heures de retenue imeti dve uri šolskega zapora
    cette femme n'a aucune retenue dans sa conduite ta ženska se ne zna obvladati
    être en retenue biti v šolskem zaporu, biti pridržan po pouku
    mettre un écolier en retenue dati učencu šolski zapor
    retenue de marchandises à la douane, à la frontière zadržanje blaga na carini, na meji
  • rétribuer [retribɥe] verbe transitif (po)plačati

    travail masculin bien, mal rétribué dobro, slabo plačano, nagrajeno delo
    rétribuer largement un employé zelo dobro plačevati, nagrajevati uslužbenca
    rétribuer un travail à la fournée, au mois, à l'heure plačevati delo od dneva, mesečno, od ure
  • revanche [rəvɑ̃š] féminin maščevanje, povračilo, revanša; oddolžitev, vrnjena usluga; ponovna igra po izgubijeni igri

    en revanche v zameno, v nadomestilo, nasprotno, za to
    à charge de revanche s pogojem recipročnosti, da se isto vrne
    j'ai mal déjeuné, mais, en revanche, j'ai bien dîné slabo sem kósil, zato sem pa dobro večerjal
    la moisson a été médiocre, en revanche, la récolte des fruits a été excellente žetev je bila slaba, zato pa pridelek sadja odličen
    prendre sa revanche sur quelqu'un maščevati se nad kom, revanširati se komu
    refuser de donner sa revanche à l'adversaire odbiti igranje revanšne partije, revanšo z nasprotnikom
  • ripaille [ripaj] féminin, populaire obilen in dober obed, pojedina, požrtija, požreševanje

    faire ripaille dobro jesti in piti, veseljačiti, požreševati
  • rompre* [rɔ̃prə] verbe transitif (z)lomiti, prelomiti; predreti; raztrgati (vezi); razriti (cesto); oslabiti; zajeziti, (za)ustaviti; prekiniti, motiti; figuré ne držati (pogodbe), preklicati (nakup); razbiti, podreti (ravnotežje); ukrotiti (strast); preorati (travnik); technique (pre)mešati; militaire odrezati, prekiniti (zvezo); razrušiti (most); poklicati nazaj (pse na lovu); verbe intransitif prekiniti, napraviti konec (avec quelqu'un, quelque chose s kom, s čim); izgubiti svojo barvo (vino); zlomiti se (žarek, val); raztrgati se, razbiti se

    à tout rompre viharno, močno, živahno, glasno, hrupno
    applaudir à tout rompre viharno odobravati
    il a rompu avec son meilleur ami prekinil, pretrgai je stike s svojim najboljšim prijateljem
    rompre à l'amiable zlepa iti narazen, se ločiti
    rompre quelqu'un aux affaires vežbati koga v poslih
    rompre le camp podreti tabor, zapustiti tabor
    rompre les chiens (figuré) menjati témo pogovora
    rompre la cervelle, la tête à quelqu'un oglušiti koga
    rompre ses chaînes razbiti, zlomiti okove
    rompre le cou à quelqu'un zaviti komu vrat
    se rompre le cou zlomiti si vrat
    rompre les desseins de quelqu'un prekrižati komu naklepe, račune
    rompre un enchantement, un charme zlomiti urok
    rompre la glace (figuré) prebiti led
    rompre une lance pour quelqu'un (figuré) zastaviti dobro besedo za koga
    rompre les rangs (militaire) raziti se
    rompre les os à quelqu'un (figuré) polomiti komu vse kosti, premlatiti koga
    rompre le silence prekiniti molk
    rompre la tête à quelqu'un podkuriti jo komu; biti komu nadležen, nadlegovati koga
    rompre les relations diplomatiques prekiniti diplomatske stike
    rompez! (militaire) voljno! razhod!
    rompre un serment prelomiti prisego
    rompre un marché razdreti kupčijo
    rompre les oreilles à quelqu'un natrobiti komu polna ušesa
    rompre un tête-à-tête motiti sestanek
    rompre en visière zabrusiti v obraz
    il s'est rompu à cette discipline navadil se je na to disciplino
  • roulant, e [rulɑ̃, t] adjectif opremljen s kolesi, kolesci; tekoč

    table féminin roulante premična servirna miza
    chemin masculin bien roulant dobra prevozna pot
    cuisine féminin roulante (militaire) poljska kuhinja
    escalier masculin roulant tekoče stopnice
    essuie-main masculin roulant (na valju) vrtljiva brisača
    fauteuil masculin roulant naslanjačna kolescih
    feu masculin roulant (militaire) nepretrgano streljanje
    fonds masculin pluriel roulants obratni kapital, tekoča sredstva
    matériel masculin roulant vozni park
    pont masculin roulant tekoči, razkladalni most
    tapis masculin roulant tekoči trak
    voiture féminin bien roulante voz, ki dobro teče
    c'est roulant! (populaire) to je zelo smešno!
    roulant masculin, populaire taksi; potnik
    roulante féminin, populaire voz; deklina; familier, militaire poljska kuhinja
  • rouler [rule] verbe transitif valiti, (po)valjati, zvaljati, kotaliti; voziti; naviti, zviti (v rolo, cigareto); zavi(ja)ti (oči); figuré premišljati; populaire prevarati, opehariti, ogoljufati; verbe intransitif (z)valiti se; voziti (avto, oseba v avtu); voziti se; vrteti se (sur okoli) (pogovor); biti odvisen (sur od); kockati (igra)

    se rouler valjati se; zviti se
    rouler un acheteur ogoljufati, opehariti, ociganiti kupca
    rouler une auto voziti avto, voziti se, peljati se z avtom
    rouler sa bosse (populaire) biti mnogo na potovanju; opravljati vrsto poklicev
    rouler un mauvais dessein zamišljati nekaj slabega
    rouler un projet dans sa tête kovati načrt
    rouler les r izgovarjati glas r z močnim vibriranjem konice jezika
    rouler çà et là potikati se okrog
    rouler son parapluie zviti (svoj) dežnik
    rouler sur l'or plavati v denarju
    rouler la pâte bien mince zvaljati testo zelo tanko
    rouler les yeux zavijati oči
    roulez à droite! vozite po desni strani!
    se rouler les pouces, se les rouler vrteti palce (v brezdelju), nič ne delati
    l'argent y roule tam je denarja ko smeti, na pretek
    le discours roula sur vous govorili smo o vas
    le train roulait à 180 km à l'heure vlak je drvel s hitrostjo 180 km na uro
    cette vieille voiture roule encore bien ta stari avto še dobro vozi
    nous avons roulé toute la journée ves dan smo bili na vožnji (z avtom)
    cet automobiliste roule souvent à gauche ta avtomobilist često vozi po levi strani
    (populaire) ça roule (dobro) gre, dobro je
    il s'est fait rouler ogoljufali so ga, ociganili so ga
    pierre qui roule n'amasse pas mousse (figuré) (proverbe) goste službe redke suknje
  • rude [rüd] adjectif raskav, hrapav, grob; trd; trpek (vino); neraven (pot); težak, okoren, robat; figuré težaven, poln truda, mučen; oster; silovit, viharen; oduren (človek); strašen; populaire prima, prvovrsten

    un rude appétit kolosalen apetit
    un rude gaillard drzen, pogumen človek
    un rude paysan preprost, robat kmet
    climat masculin, hiver masculin rude ostro podnebje, ostra, huda zima
    métier masculin rude težak poklic
    tu as une rude veine! imaš vražjo srečo!
    c'est rude to je neznosno, se ne da prenašati
    c'est un rude joueur z njim ni dobro češenj zobati
    être à rude école (figuré) biti v hudi, težki, trdi šoli
    cela me paralt rude to mi ne gre v glavo
    passer par de rudes épreuves iti skozi težke preskušnje, mnogo prestati ali pretrpeti
  • saisir [sɛzir] verbe transitif zgrabiti, prijeti; polastiti se; juridique zapleniti, zarubiti; médecine napasti; figuré razumeti, dojeti, doumeti

    se saisir de quelque chose prilastiti si kaj, polastiti se česa
    saisir une côtelette izpostaviti kotlet močni vročini
    saisir les meubles zarubiti pohištvo
    saisir quelqu'un à la gorge zgrabiti koga za vrat
    saisir une occasion pograbiti, izkoristiti priložnost
    saisir un journal zapleniti časopis
    être saisi de joie biti ves iz sebe od veselja
    je n'ai pas bien saisi le sens de ses paroles nisem dobro razumel pomena njegovih besed
    les agents se sont saisis de voleurs policisti so prijeli tatove
    saisir un tribunal d'une affaire predložiti zadevo sodišču
    le Conseil de sécurité fut saisi de la demande de la France varnostnemu svetu je bila predložena zahteva Francije
  • salut [salü] masculin blagor, blaginja; rešitev; religion zveličanje, blaženost; pozdrav

    inter pozdravljen! na svidenje! zdravo!
    salut public javna blaginja
    salut militaire, scout, fasciste, olympique vojaški, skavtski, fašistični, olimpijski pozdrav
    salut, les copains! zdravo, tovariši!
    ancre féminin, planche féminin de salut rešilno sidro, rešilna deska, figuré zadnji up, zadnje sredstvo (za rešitev)
    armée féminin du Salut Rešilna vojska (protestantska polvojaška organizacija za versko propagando in dobrodelno dejavnost)
    (religion) les vêpres et le salut večernice in izpostavitev Sv. Rešnjega Telesa
    il y va de votre salut tu gre za vašo rešitev
    chercher son salut dans la fuite iskati rešitev v begu
    faire un salut pozdraviti
    dipenser des saluts à droite et à gauche pozdravljati na desno in na levo
    rendre un salut odzdraviti
    à bon entendeur salut! kdor dobro, prav razume, naj to izkoristi! (podčrta grožnjo)
  • saper [sape] verbe transitif (s)podkopati (tudi figuré); minirati

    se saper (populaire) obleči se
    être bien sapé (populaire) biti dobro oblečen
    saper une muraille spodkopati zid
    la mer sape les falaises morje spodkopava strmo skalnato obalo
    saper les fondements de la morale spodkopati temelje morale
  • savoir*2 [savwar] verbe transitif vedeti, znati, umeti; zvedeti; poznati; biti podkovan (quelque chose v čem); imeti znanje (quelque chose o čem); moči, biti sposoben (faire quelque chose nekaj napraviti)

    se savoir biti, postati znan
    savoir par cœur znati na pamet
    (à) savoir namreč
    il en sait, des choses on veliko ve, je izobražen, učen
    savoir le chemin poznati pot
    faire savoir sporočiti, obvestiti
    savoir sur le bout du doigt imeti znanje v mezincu
    je ne sache personne qui ... nikogar ne bi poznal, ki ...
    je sais mes obligations envers vous zavedam se svojih obveznosti do vas
    je ne saurais vous le dire tega vam (žal) ne bi znal povedati
    ils se savent invulnérables zavedajo se, da so neranljivi
    (autant) que je sache, à ce que je sais kolikor vem
    j'en sais quelque chose o tem bi jaz lahko veliko povedal
    (il) reste à savoir vprašamo se še ...
    c'est bon à savoir dobro, da to vem
    savoir s'il ira kdo ve, bogve, če bo šel
    savoir quel temps il fera demain! bogve, kakšno bo jutri vreme
    vous n'êtes pas sans savoir que ... dobro veste, da ...
    sait-on jamais? človek nikoli ne ve
    Dieu le sait bogve
    ne savoir rien de rien pojma ne imeti
    nous vous saurions gré de ... hvaležni bi vam bili, če ...
    je ne la savais pas malade nisem vedel, da je bolna
    je ne sais que faire, quoi faire ne vem, kaj naj naredim
    on ne saurait penser à tout človek ne more na vse misliti
    (populaire) il sait y faire on je spreten
    ne savoir sur quel pied danser, à quel saint se vouer ne vedeti, kaj bi naredili, ne vedeti kako in kaj
    il y a je ne sais combien de temps zelo dolgo je že tega
    tout se sait, tout finit par se savoir vse se izve, laž ima kratke noge
    (familier) va savoir! allez savoir! to je težko vedeti!
  • sentir* [sɑ̃tir] verbe transitif čutiti, občutiti; zazna(va)ti; opaziti; biti dovzeten (quelque chose za kaj); uvideti, spoznati; (po)duhati; dišati, imeti priokus (quelque chose po čem); verbe intransitif (neprijetno) dišati (de la bouche iz ust); smrdeti

    se sentir čutiti se, počutiti se; čutiti v sebi
    se faire sentir opaziti se, zbuditi pozornost
    je ne peux le sentir ne morem ga trpeti
    je ne sens rien pour lui nobenega (posebnega) čustva nimam do njega
    sentir bon, mauvais dobro dišati, smrdeti
    sentir le brûlé, le renfermé dišati po prismojenem, po zatohlem
    qu'est-ce que ça sent? po čem diši?
    cela ne sent pas bon, ça sent le roussi (figuré) položaj postaja neprijeten, sumljiv
    ce poisson commence à sentir ta riba začenja dišati
    il sent son paresseux d'une lieue len je, da smrdi miljo daleč
    (familier) il sent le sapin ne bo več dolgo živel, je že z eno nogo v grobu
    ne pas se sentir de joie biti ves iz sebe od veselja
    se sentir de l'appétit dobiti, imeti (dober) tek
    elle ne se sent pas la force de le punir nima (v sebi) moči, da bi ga kaznovala
    faire sentir son autorité à quelqu'un dati komu čutiti svojo avtoriteto
  • seoir* [swar] verbe intransitif pristajati, podati se, prilegati se; vieilli sedeti

    comme il sied kot treba, kot se spodobi
    il ne sied pas aux enfants de contredire leurs parents ne spodobi se otrokom, da bi ugovarjali staršem
    cette coiffure ne lui sied pas très bien ta pričeska ji ne pristaja preveč dobro
  • servir* [sɛrvir] verbe transitif služiti; delati (quelqu'un za koga); (po)streči; servirati, prinesti na mizo; (tenis) servirati (žogo); zoologie naskočiti (samico); verbe intransitif služiti (à quelque chose čemu, de kot); biti uporaben, rabiti

    se servir posluževati se (de quelque chose česa), uporabljati, rabiti (de quelque chose kaj); nakupovati, oskrbovati se (chez un marchand pri trgovcu)
    servir son ami narediti uslugo, pomagati prijatelju
    servir à boire naliti (pijačo)
    (religion) servir la messe ministrirati
    servir le potage prinesti juho na mizo
    servir une machine streči stroju
    servir sa patrie služiti domovini
    servir à table streči pri mizi
    servir de père biti za očeta
    servir de prétexte biti za pretvezo
    servir une rente, une pension, des intérêts izplačevati rento, pokojnino, obresti (v določenih, rednih rokih)
    servir une cause posvetiti se neki stvari
    cela vous sert-il encore? ali to še potrebujete?
    vous êtes servi? so vam že postregli, ste si že vzeli?
    Madame est servie, (familier) c'est servi miza je pripravljena, jed je na mizi
    il aime beaucoup se faire servir on si zelo rad da streči
    la mémoire l'a mal servi spomin ga je pustil na cedilu
    le boucher m'a bien servi mesar mi je dobro postregel
    cet épicier sert une nombreuse clientèle ta špecerist prodaja, dobavlja blago številnim strankam
    cela peut encore servir to lahko še prav pride
    il a été bien servi par les circonstances okolnosti so mu bile naklonjene
    on n'est jamais si bien servi que par soi-même najbolje je, če sam opraviš stvari
    cela ne sert de rien de ... nobenega smisla nima, da ...
    à quoi cela sert-il de mentir? kakšen smisel ima, čemu lagati?
    à quoi lui servent tous ses diplômes? čemu mu rabijo, so mu vse njegove diplome?
    à quoi sert, que sert d'amasser tant de richesses? čemu kopičiti toliko bogastva?
    je lui ai servi d'interprète bil sem mu za tolmača
    mon manteau me servira de couverture plaščmi bo za odejo
    cela vous servira de leçon to vam bo v pouk
    (familier) il me sert toujours les mêmes histoires on mi servira vedno iste zgodbe
  • soin [swɛ̃] masculin skrb, pažnja, briga; pluriel nega, skrbnost

    avec soin skrbno
    soins pluriel du ménage, domestiques gospodinjski posli
    aux bons soins de M. X. na naslov g. X.
    premiers soins donnés à un blessé prva nega, pomoč ranjencu
    avoir, prendre soin de quelque chose skrbeti, brigati se za kaj
    donner des soins à un malade streči bolniku, nsgovati bolnika
    prendre soin de sa santé skrbeti za svoje zdravje
    avant de quitter la maison, prenez soin de bien fermer la porte preden odidete iz hiše, pazite, da dobro zaprete vrata
    (familier) étre aux petits soins pour quelqu'un zelo skrbeti, brigati se za koga; biti zelo obziren do koga
    ne pas prendre soin de quelque chose zanemarjati, ne se brigati za, pozabiti kaj
    recevoir des soins dans un hôpital dobiti zdravstveno nego v bólnici
    ce médecin donne gratuitement ses soins aux indigents de son quartier ta zdravnik brezplačno zdravi reveže svoje (mestne) četrti