Franja

Zadetki iskanja

  • renseigner [rɑ̃sɛnje] verbe transitif informirati (quelqu'un sur quelque chose koga o čem), obvestiti, poučiti; militaire javiti, sporočiti, poročati (sur o); vnesti, vrisati (une carte v karto, zemljevid); verbe intransitif, militaire poizvedovati (sur quelque chose o čem)

    renseigner un passant informirati pasanta
    la vendeuse renseigne des clients sur les prix des marchandises prodajalka informira odjemalce, kupce o cenah blaga
    on m'a mal renseigné slabo so me informirali
    se renseigner informirati se (auprès de quelqu'un pri kom)
  • repentir*, se [rəpɑ̃tir] kesati se, obžalovati (de quelque chose kaj)

    il se repent d'avoir trop parlé kesa se, ker je preveč govoril
    repentir de sa mauvaise conduite obžalovati svoje slabo vedenje
  • reste [rɛst] masculin ostanek (tudi mathématiques); zaostanek; figuré sled (česa); pluriel podrtine, ruševine

    au reste razen tega, vrhu tega
    du reste v ostalem, sicer
    de reste več, kot je potrebno, več kot dovolj
    ainsi du reste, et le reste in tako naprej
    le reste des hommes, du monde ostali, drugi
    les restes (mortels) smrtni ostanki
    le reste du temps v ostalem času; v času, ki (komu) ostane
    paix à ses restes! naj v miru počiva!
    avoir de l'argent, du temps de reste imeti preveč, več kot dovolj denarja, časa
    je n'ai eu que vos restes dobil sem le vaše ostanke
    ne pas demander son reste (figuré) hitro in molče oditi
    donner son reste à quelqu'un (figuré) uničiti koga
    ne pas s'embarrasser du reste za nič drugega se ne brigati
    être, demeurer en reste de quelque chose avec quelqu'un ostati komu kaj dolžan
    il sait faire ça comme le reste (ironično) on to tako slabo naredi, kot vse drugo
    fouer (de) son reste poskusiti skrajno sredstvo
    jouir de son reste zadnje dni uživati
  • résulter [rezülte] verbe intransitif izhajati, slediti, izvirati (de iz), rezultirati, biti rezultat, biti posledica

    il en résulte que ... iz tega sledi, da ...
    qu'en résultera-t-il? kaj bo (sledilo, nastalo) iz tega?
    il est résulté de grandes pertes de sa mauvaise gestion zaradi njegovega slabega upravljanja je prišlo do velikih izgub
    son mauvais état de santé résulte d'un excès de travail njegovo slabo zdravstveno stanje je posledica pretiranega, prekomernega dela
  • rétribuer [retribɥe] verbe transitif (po)plačati

    travail masculin bien, mal rétribué dobro, slabo plačano, nagrajeno delo
    rétribuer largement un employé zelo dobro plačevati, nagrajevati uslužbenca
    rétribuer un travail à la fournée, au mois, à l'heure plačevati delo od dneva, mesečno, od ure
  • revanche [rəvɑ̃š] féminin maščevanje, povračilo, revanša; oddolžitev, vrnjena usluga; ponovna igra po izgubijeni igri

    en revanche v zameno, v nadomestilo, nasprotno, za to
    à charge de revanche s pogojem recipročnosti, da se isto vrne
    j'ai mal déjeuné, mais, en revanche, j'ai bien dîné slabo sem kósil, zato sem pa dobro večerjal
    la moisson a été médiocre, en revanche, la récolte des fruits a été excellente žetev je bila slaba, zato pa pridelek sadja odličen
    prendre sa revanche sur quelqu'un maščevati se nad kom, revanširati se komu
    refuser de donner sa revanche à l'adversaire odbiti igranje revanšne partije, revanšo z nasprotnikom
  • rogne [rɔnj] féminin, familier jeza, slaba volja

    être en rogne biti slabe volje, jeziti se
    mettre quelqu'un en rogne spraviti koga v slabo voljo, ujeziti koga
    se mettre en rogne ujeziti se
  • rond, e [rɔ̃, d] adjectif okrogel, obel; valjast; poln (denarnica); pomemben (vsota); poln, močan (glas); familier (oseba) okrogel, majhen in debel; figuré odprt, odkrit; populaire pijan; grob (moka); masculin okroglina, oblina; obroč, krog, kolut, okrogla rezina; krog, krožna črta; populaire sold (5 stotink franka)

    en rond v krogu
    en nombre rond okroglo (računano)
    s'asseoir, danser en rond sesti, plesati v krogu
    n'avoir pas le rond (populaire) prebitega dinarja ne imeti v žepu
    en baver des ronds de chapeau (figuré, familier) biti zelo začuden
    faire des ronds de fumée avec une cigarette delati dimnate obročke s cigareto
    faire des ronds de jambe biti pretirano vljuden
    ça ne tourne pas rond to gre slabo, nekaj ni normalno
    ne pas tourner rond biti neuravnovešen, malo prismuknjen
    rond en affaires (commerce) kulanten, ustrežljiv
    rond comme une boule (populaire) pijan
    rond de serviette obroček za servieto
    bois masculin rond okroglica
    compte masculin, chiffre masculin rond okrogel račun, okrogla številka
    rond de saucisson kolut salame
    lettres féminin pluriel rondes okrogla pisava
  • ronger [rɔ̃že] verbe transitif glodati; objedati, razjedati; gristi; žvečiti; obrabiti; izprati; uničiti; spodkopati

    meubles masculin pluriel rongés par les vers od črvov razjedeno pohištvo
    le chien ronge un os pes gloda kost
    la rouille ronge le fer rja gloda železo
    le chagrin, la jalousie ronge cette femme žalost, ljubosumnost gloda to žensko
    le cheval ronge son frein konj grize, žveči žvalo
    ronger son frein (figuré) slabo skrivati svojo nestrpnost
    les acides rongent les métaux kisline razjedajo, uničujejo kovine
    donner un os à ronger à quelqu'un (figuré) dati komu možnost zaposlitve za preživljanje; napraviti komu kako uslugo, da bi se znebili njegovega nadlegovanja ali da bi pomirili njegove zahteve
    se ronger les ongles gristi si nohte
    se ronger de souci gristi se od skrbi
    se ronger les sangs delati si skrbi
    se ronger d'ennvie gristi se od zavisti, od nevoščljivosti
  • roter [rɔte] verbe intransitif rigniti (à table pri jedi, pri obedu); (populaire)

    en roter prenašati slabo ravnanje, nevšečnosti, težko se truditi pri delu, garati
  • roussi [rusi] masculin duh po ožganem, po smodu

    ça sent le roussi to diši po ožganem
    sentir le roussi (figuré, vieilli) biti sumljiv; (zadeva) slabo se razvijati, se obračati
  • sac1 [sak] masculin torba; vreča; militaire telečjak, tornistra; populaire vamp; želodec; populaire vsota (starih 1000 frankov); (= sac à main) ročna (ženska) torbica

    sac de couchage spalna vreča
    sac à dos, de touriste, tyrolien nahrbtnik
    sac d'écolier šolarska torba
    sac de papier papirnata vreč(k)a
    sac de bain, de plage, en cuir, de dame, à outils, à provisions, de voyage kopalna, za plažo, usnjena, damska, za orodje, za nakupovanje (živil), potovalna torba
    sac de blé, à blé vreča žita, za žito
    (religion) le sac et la cendre pokora
    (populaire) sac de nœuds, d'embrouilles zapletena zadeva
    sac à papier! (vieilli) presneto!
    sac percé razsipnež, zapravljivec
    sac à malice (figuré) iznajdljiv človek, ki si zna hitro pomagati
    sac à vin pijanec
    course féminin en sac tek v vreči
    sac à ouvrage torbica za ročna dela
    homme masculin de sac et de corde kanalja, zlikovec
    avoir pius d'un tour dans son sac biti poln zvijač
    avoir le sac (populaire) imeti denarja ko pečkà
    avoir la tête dans le sac (figuré) ničesar ne videti, biti slep
    il a épousé le sac poročil je bogato dedinjo
    être fagoté, ficelé comme un sac biti slabo oblečen
    mettre dans le même sac (familier) metati, vreči v isti koš
    l'affaire est dans le sac (familier) vse je v najlepšem redu
    fuger sur l'étiquette du sac soditi po zunanjosti, po videzu
    prendre quelqu'un la main dans le sac zasačiti, zalotiti koga pri samem dejanju
    vider son sac (figuré) vse povedati, odkriti svoje srcé
    voir le fond du sac priti stvari do dna
  • saucisson [sosisɔ̃] masculin debela klobasa; zvitek iz platna, napolnjen s smodnikom

    saucisson d'Italie salama
    sandwich masculin au saucisson sendvičs klobaso, salamo
    être ficelé comme un saucisson (figuré) biti slabo oblečen
  • sécher [seše] verbe transitif o-, po-sušiti; populaire pustiti ležati; ne iti (quelque chose k čemu), »špricati« (šolo), ne obiskovati, zamuditi; populaire izpiti

    verbe intransitif, se sécher po-, o-sušiti se, postati suh; oveneti, posušiti se (rastlina); figuré (= sécher sur le fil) zaman čakati; ne vedeti odgovora (v šoli)
    sécher un godet (familier) izprazniti ga kozarček
    sécher sur ses livres vedno pri knjigah sedeti
    sécher des figues posušiti smokve
    sécher un verre d'un trait v dušku izprazniti kozarec
    sécher la classe, les cours špricati pouk, predavanja
    il a séché en histoire slabo je odgovarjal v zgodovini (v šoli)
    sécher d'envie, d'impatience skoprneti od zavisti, od nestrpnosti
    sécher sur pied dolgočasiti se (pri čakanju), skoprneti (od nestrpnosti)
    la chaleur a séché les ruisseaux suša je osušila potoke
    le froid sèche la peau mraz suši kožo
    des linges sèchent aux fenêtres perilo se suši na oknih
    faire, mettre sécher du linge obesiti, razprostreti perilo za sušenje
  • service [sɛrvis] masculin služba; usluga; (po)strežba; služabništvo, posli, služinčad; službeno mesto; urad; promet, obrat(ovanje); uprava; sêrvis; servís; (= service divin, religieux) služba božja; (= service mortuaire) maša zadušnica; (= service de table) namizna posoda, servis; (= service de linge) namizno perilo; (tenis) sêrvis; brezplačen izvod, brezplačna vstopnica; pluriel, militaire oskrbovalne čete

    de service opravljajoč, imajoč službo
    en service v rabi, v obratu
    hors service neuporaben, izven obrata
    prêt pour le service sposoben za obrat(ovanje)
    service des abonnés d'un journal dostavljanje časopisa naročnikom
    service des achats nakupovalni, nabavni oddelek
    services pluriel administratifs upravni oddelek
    service aérien letalska služba
    service de banlieue (železnica) predmestni promet
    service à café, à dessert, à thé, à liqueur servis za kavo, za poobedek, za čaj, za liker
    service de la caisse blagajniški oddelek
    service du change devizni oddelek
    service des colis postaux oddelek za poštne pakete
    service compris s postrežbo vred
    service de la comptabilité knjigovodstvo, računovodstvo
    service de dépannage (avto)popravljalnica
    service de diffusion météorologique radijska meteorološka služba
    service de l'économat uprava materiala, ekonomat
    service d'été, d'hiver (železniški) poletni, zimski vozni red
    service de l'expédition odpravniški oddelek, ekspedit
    service de navette nihalni promet (med dvema mestoma)
    service de nuit nočna služba
    service (militaire) obligatoire obvezna vojaška služba
    service d'ordre rediteljska služba, rediteljstvo
    service du personnel personalni oddelek
    service de presse (S. P.) primerek, izvod (knjige ipd.) za oceno
    service de la publicité reklamni oddelek
    service de renseignements oddelek, biro za informacije
    service routier à grande, à petite distance cestni promet na daljših, krajših razdaljah, progah
    service de santé zdravstvena služba
    service de secourisme služba prve pomoči, prva pomoč
    service de subsistance (militaire) oskrbovalna služba, urad
    service des ventes prodajni oddelek
    année féminin de service službeno leto
    dérangement masculin dans le service motnja v obratovanju
    entrée féminin en service nastop službe
    escalier masculin de service stopnišče za služinčad, za dobavitelje
    heures féminin pluriel de service službene, delovne ure
    lettre féminin de service služben dopis
    règlement masculin de service službeni pravilnik
    (magasin masculin de) self service samopostrežna trgovina
    vêtement masculin de service službena obleka
    voie féminin de service stranski tir
    premier, second service prva, druga serija obedov v vlaku, v jedilnem vagonu vlaka
    demander un service à un ami prositi prijatelja za uslugo
    toujours disposé à vous rendre service vedno (sem) vam na voljo za (proti)uslugo
    être à cheval sur le service, (familier) être service-service biti natančen za točno opravljanje službe podrejenih
    être au service de quelqu'un biti pri kom v službi
    je suis à votre service na uslugo sem vam
    être de service imeti službo (ne biti prost)
    ne pas être de service ne imeti službe, biti prost
    l'autobus fait le service régulier entre A et B avtobus redno vozi med A in B
    faire le service gratuit d'un journal pošiljati brezplačno časopis
    mettre en service dati v obrat, v promet
    obtenir sa retraite après 40 ans de service doseči upokojitev po 40 letih službe
    prendre en service, à son service vzeti v službo
    mettre hors service (marine), retirer du service vzeti iz obrata, iz prometa
    rendre service à quelqu'un napraviti, izkazati komu uslugo
    rendre un mauvais service à quelqu'un slabo uslugo komu napraviti; škodovati komu
    solliciter les bons services de quelqu'un prositi koga za uslugo
    qu'y a-t-il pour votre service? s čim vam lahko postrežem?; želite, prosim?
    être de service dežurati, biti dežurni
  • sonner [sɔne] verbe intransitif zvoniti; (za)zveneti; (ura) biti; (za)doneti; verbe transitif (po)zvoniti; (za)trobiti; biti (uro); (téléphonie, télégraphie, télévision) (po)klicati; sport zrašiti (na tla)

    sonner les cloches à quelqu'un (familier) povedati komu svoje mnenje
    sonner du cor, de la trompette (za)trobiti na rog, na trobento
    sonner la messe zvoniti k maši
    sonner la femme de chambre pozvoniti sobarici
    sonner le tocsin biti plat zvona
    (populaire) sonner quelqu'un močnó koga udariti po glavi
    (familier) on ne vous a pas sonné nihče vas ni klical, brigajte se za svoje stvari
    se faire sonner (les cloches) (figuré) biti ostro grajan, oštet, pokaran
    quelqu'un a sonné à la porte nekdo je zvonil pri vratih
    midi a sonné poldan je zvonilo
    la messe sonne k maši zvoni
    sa dernière heure a sonné njegova zadnja ura je odbila
    ce mot sonne bien, mal à l'oreille ta beseda dobro, slabo zveni na uho
    son rire sonne faux njegov smeh ni pristen, ni iskren
    faire sonner l's de plus en fin de phrase razločno izgovoriti s v (besedi) plus na koncu stavka
  • stagnation [stagnasjɔ̃] féminin stagnacija, zastajanje (vode); zastanek, zastoj; zastalost, mrtvilo

    stagnation du commerce, de l'industrie zastoj v trgovini, industriji
    la stagnation de la fumée dans une pièce mal aérée zastajanje dima v slabo zračeni sobi
  • su, e [sü] adjectif znan, naučén

    leçon féminin mal, bien sue slabo, dobro naučena lekcija
  • temps [tɑ̃] masculin čas; obdobje, doba; stadij; vreme, vremensko stanje; musique tempo, takt; grammaire čas; automobilisme takt; (= temps de service) militaire rok vojaške službe

    à temps o pravem času, pravočasno
    au temps jadis nekoč, nekdaj
    avant le temps predčasno, prezgodaj, preuranjeno
    avec le temps sčasoma, v teku časa
    du temps que ko
    dans le temps (familier) nekoč, nekdaj
    dans peu de temps kmalu, v kratkem
    de temps à autre, de temps en temps od časa do časa, tu pa tam, sem ter tja
    de mon temps ko sem bil (jaz) mlad
    de tout temps od nekdaj, vedno
    ces derniers temps zadnje čase
    depuis quelque temps že nekaj časa
    du temps de Louis XIV za (časa) Ludvika XIV.
    en ce temps v tistem času, tisti čas
    en même temps istočasno, hkrati
    en peu de temps hitro
    en son temps svoj čas
    en deux temps, trois mouvements zelo hitro
    en temps normal v normalnem času
    en temps ordinaire v običajnih okoliščinah
    en temps opportun, utile v pravem, v primernem času
    en temps et lieu o prirnernem času in na primernem kraju
    en un rien de temps hitro, v hipu
    en tout temps ob vsakem času, vselej, vedno
    entre temps med tem
    par le temps qui court dandanes, v teh časih
    par un beau temps pri lepem vremenu
    (sortir) par tous les temps (iti ven) pri vsakem vremenu
    la plupart du temps skoraj vedno
    pour un temps nekaj časa, začasno
    sans perdre de temps nemudoma, brez odlašanja
    tout le temps ves čas, neprestano
    temps d'arrêt odlog, zamuda
    temps à averse naliv
    un temps de chien pasje vreme
    temps d'épreuve preskusna doba
    temps du lieu krajevni čas
    temps lourd soparno vreme
    les temps modernes novi vek
    temps mort (sport) čas, ko je tekma prekinjena; čas nedelavnosti, neobratovanja
    temps passé preteklost, nekdanjost
    temps du parcours (aéronautique) čas poleta, letenja
    temps de pluie deževje
    temps de pose (photographie) čas osvetlitve
    temps prohibé doba prepovedi lova
    temps record rekorden čas
    temps pour réfléchir čas za premislek
    temps de repos čas mirovanja, počivanja, počitka
    temps solaire sončni čas
    le bon vieux temps dobri stari časi
    caractère masculin général du temps vremensko stanje
    emploi masculin du temps urnik
    épargne féminin, perte féminin de temps prihranek, izguba časa
    moteur masculin à deux temps, à quatre temps dvo-, štiritakten motor
    prévision féminin du temps napoved vremena, vremenska napoved
    avoir le temps utegniti, imeti čas
    n'avoir qu'un temps biti začasen, kratkotrajen
    il y a peu de temps (še) pred kratkim, ni dolgo tega
    il n'y a pas de temps à perdre ne smemo izgubljati časa
    vous avez tout le temps imate dovolj časa, imate časa, kolikor ga potrebujete, želite
    le temps s'éclaircit vreme se jasni
    être de son temps iti s časom, biti sodoben
    il n'en est plus temps ni več časa za to, prepozno je
    il est grand temps skrajni čas je
    il n'est que temps čas je že
    se donner, se payer, prendre du bon temps zabavati se
    il fait beau (mauvais) temps lepo (slabo) vreme je
    faire passer le temps à quelqu'un komu čas preganjati, kratkočasiti koga
    avoir fait son temps odslužiti
    ce vêtement a fait son temps ta obleka je odslužila
    le temps se gâte vreme se kvari (slabša)
    gagner du temps pridobiti na času
    perdre du temps, le temps čas izgubljati
    prendre beaucoup de temps vzeti mnogo časa
    prenez votre temps! nič ne hitite!
    le temps presse čas pritiska, mudi se
    prendre le temps comme il vient prilagoditi se okoliščinam
    rattraper le temps perdu dohiteti izgubljeni čas
    réaliser le meilleur temps doseči najboljši čas
    travailler à plein temps, à mi-temps delati s polnim, polovičnim časom
    tromper le temps (dolg)čas preganjati
    tuer le temps čas ubijati
    chaque chose en son temps (proverbe) vsaka stvar ob svojem času
    faire la pluie et le beau temps (figuré) imeti velik vpliv, veliko moč
    le temps adoucit les peines (proverbe) čas zaceli vse rane
  • tenir* [tənir]

    I. verbe transitif

    1. držati

    elle tenait un enfant dans ses bras držala je otroka v naročju
    tenir l'enfant par la main držati otroka za roko
    tenir les cordons de la bourse (figuré) nadzirati izdatke (v gospodinjstvu)
    tenir quelqu'un en échec držati koga v šahu
    tenir quelqu'un imeti koga v rokah, moči ga kaznovati
    si je le tenais! če bi ga imel v rokah!
    tenir compagnie à quelqu'un delati komu družbo
    tenir le bon bout (familier) biti v najugodnejšem položaju
    tenir sa langue držati jezik (za zobmi), molčati
    ce vêtement tient chaud ta obleka drži toploto

    2. prenesti, upirati se (čemu)

    tenir le vin prenesti vino, moči popiti mnogo vina
    tenir le choc, le coup izdržati sunek (trk), udarec
    tenir tête à quelqu'un postaviti se komu po robu

    3. imeti

    tenir conseil posvetovati se
    tenir lieu de nadomeščati
    tenir quelque chose de bonne saurce imeti kaj iz dobrega vira
    de qui tenez-vous ce renseignement? od koga imate to informacijo?
    il tient cela de son père on ima to po svojem očetu
    tenir un rhume de cerveau, une grippe imeti nahod, gripo
    tenir la vérité imeti, vedeti resnico
    tenir un discours imeti govor
    mieux vaut tenir que courir bolje je (že) imeti kot (šele) upati
    un tiens vaut mieux que deux tu l'auras boljši je vrabec v roki kot golob na strehi; bolje je drži ga kot lovi ga

    4. zavzemati (prostor), vsebovati

    la table tient toute la pièce, trop de place miza zavzema vso sobo, preveč prostora
    la voiture est trop petite pour nous tenir tous avto je premajhen, da bi šli vsi vanj

    5. upravljati, voditi, voziti

    tenir un hôtel voditi hotel
    tenir le ménage voditi gospodinjstvo
    tenir la caisse, la comptabilité, les livres voditi blagajno, računovodstvo, knjige
    le conducteur tient sa droite voznik vozi po desni (strani)
    tenir compte de quelque chose upoštevati kaj

    6. držati, spoštovati

    tenir sa parole držati svojo besedo, biti mož beseda

    7.

    tenir en estime ceniti
    tenir quelqu'un pour imeti, smatrati koga za
    nous le tenons pour un honnête homme imamo ga za poštenjaka
    je tiens ce fait pour certain to dejstvo smatram za zanesljivo
    tenez-vous-le pour dit! dajte si to dopovedati!
    tenez-le pour dit! zapomnite si to!

    8.

    tiens! tenez! ná! tu imaš! nâte! tu imate!
    tenez, voilà votre argent! nate svoj denar!
    tenez, je l'ai vu hier no, videl sem ga včeraj
    tiens! glej no!
    tiens! tiens! c'est étrange! glej no, to je čudno!

    II. verbe intransitif

    1. držati (se) (na istem mestu), vzdržati; trajati

    mes lunettes ne tiennent pas moja očala ne drže; stojé dobro
    je ne tiens pas debout ne vzdržim več na nogah (od utrujenosti)
    (figuré) votre histoire ne tient pas debout vaša zgodba ni verjetna
    ta coiffure, ta permanente tient bien tvoja pričeska, trajna ondulacija drži dobro
    leur amitié tient toujours njihovo prijateljstvo še vedno drži
    cela tient toujours pour dimanche? še vedno drži (dogovor) za nedeljo?

    2. upirati se; vztrajati, vzdržati, ne popustiti

    tenir bon vztrajati, dobro se držati
    il faut tenir bon ne smemo odnehati, popustiti
    je ne peux plus tenir, je ne puis y tenir ne morem več vzdržati (od nestrpnosti)
    tenir pour une opinion vztrajati pri nekem mnenju

    3. biti v čem, iti v kaj

    nous ne tiendrons pas tous dans la voiture ne bomo šli vsi v avto

    4.

    tenir à biti navezan na; želeti, hoteti; odviseti (od); izhajati, biti posledica
    il tient à cette femme navezan je, rad ima to žensko
    elle ne tient plus à rien ni à personne ni ji več za nobeno stvar in za nikogar
    je tiens à les inviter želim jih povabiti, rad bi jih povabil
    si vous y tenez če vam je kaj do tega
    j'y tiens beaucoup mnogo mi je do tega
    il ne tient qu'à moi que ... (subj) le od mene je odvisno, da ...
    qu'à cela ne tienne! naj ne bo od tega odvisno! to naj ne bo ovira!
    leur dynamisme tient à leur jeunesse njihov dinamizem ima svoj vzrok v njihovi mladosti

    5.

    tenir de quelqu'un, de quelque chose (= imeti po kom, po čem) biti podoben komu, čemu; biti deležen
    il tient beaucoup de son père zelo je podoben svojemu očetu
    il a de qui tenir ima po kom biti tak
    cela tient du miracle to je kot čudež, to sliči čudežu
    en tenir pour quelqu'un biti zaljubljen v koga

    III. se tenir

    1.

    se tenir à quelque chose držati se za kaj
    tenez-vous à la rampe! držite se za ograjo!

    2. (za)držati se, biti, ostati (v nekem položaju)

    se tenir debout pokonci biti, stati
    tiens-toi droit! ravno se drži!
    se tenir tranquille biti miren
    se tenir sur ses gardes varovati se, čuvati se, paziti
    une histoire qui se tient zgodba, ki se zdi verjetna
    se tenir bien, mal vesti se kot dobro, slabo vzgojena oseba
    il sait se tenir en société on se zna dobro vesti v družbi

    3. biti, nahajati se; vršiti se

    se tenir près, auprès de quelqu'un biti poleg koga
    la réunion se tient dans cette salle-là seja je, se vrši v oni dvorani

    4.

    ne pouvoir se tenir de ... ne se moči vzdržati, zadržati
    il ne pouvait se tenir de rire ni si mogel kaj, da se ne bi smejal

    5.

    s'en tenir à quelque chose ostati pri čem, ne zahtevati več, omejiti se
    tenz-vous-en là! ostanite pri tem!
    je sais à quoi m'en tenir že vem, pri čem sem

    6. držati eden drugega

    se tenir par la main držati se za roko
    dans cette affaire, tout se tient v tej zadevi je vse povezano med seboj