Franja

Zadetki iskanja

  • mis, e [mi, z]

    1. pripravljen, pogrnjen

    couvert masculin mis, table féminin mise pripravljen pogrinjek, pripravljena, pogrnjena miza

    2. oblečen

    bien, mal mis dobro, slabó oblečen
  • miser [mize] verbe transitif, familier staviti (v igri)

    miser sur un cheval, aux courses, sur le mauvais numéro staviti na konja, pri dirkah, na slabo številko
    (familier) miser sur računati na, z
    miser sur les deux tableaux iz svojih osebnih razlogov varovati interese dveh nasprotnih si strank
  • moitié [mwatje] féminin polovica; familier boljša polovica (= žena, soproga); adverbe pol, na pol

    à moitié na pol
    à moitié chemin na pol pota
    à moitié plein na pol poln
    à moitié prix za polovično ceno
    de moitié za polovico
    par moitié polovično, v dveh enakih delih
    moitié-moitié ne dobro ne slabo
    moitié chair, moitié poisson ne krop ne voda
    être de moitié dans quelque chose (commerce) biti polovično udeležen pri čem
    être pour moitié dans quelque chose biti v veliki meri odgovoren za kaj
    partager, couper par la moitié razdeliti, razrezati na dva enaka dela
    il faut en rabattre la moitié de moitié (figuré) od tega moramo polovico črtati, to je zelo pretirano
    être trompé d'outre moitié du juste prix plačati več kot dvojno ceno za kaj
    (familier) faisons moitié-moitié! razdelimo si na dva enaka dela!
  • , e [ne] adjectif rojen

    bien né iz dobre hiše
    bien, mal né dobro, slabo nadarjen
    né Allemand Nemec po rojstvu
    née Dupont rojena Dupont
    je ne suis pas né de la dernière pluie nisem včeraj prišel na svet
  • nippé, e [nipe] adjectif oblečen

    il est nippé comme un prince oblečen je kot princ
    bien, mal nippé dobro, slabo oblečen
  • noircir [nwarsir] verbe transitif (po)črniti, črno (po)barvati, v temnih barvah slikati; figuré očrniti, obrekovati

    (se) noircir počrneti, postati temen, (po)temneti
    se noircir v slabo luč se postaviti, medsebojno se obrekovati, populaire opijaniti se
    le ciel noircit nebo se temni; verbe intransitif potemneti
  • noté, e [nɔte] adjectif

    bien, mal noté dobro, slabo zapisan
  • orage [ɔraž] masculin vihar, nevihta, burja; figuré nesreča, neprijetnost

    il y a de l'orage dans l'air to se bo slabo izteklo, nekaj slabega se pripravlja
    un orage s'abat, éclate nevihta se razbesni
  • outiller [utije] verbe transitif oskrbeti z orodjem, opremiti

    mal outillé slabo opremljen
    être bien outillé (figuré) biti z vsem opremljen
    s'outiller oskrbeti si orodje
  • papier [papje] masculin papir; pisanje; (časopisni) članek; pluriel (= papiers d'identité) osebni dokumenti; pluriel časopisi, časniki

    sur papier na papirju, v teoriji, teoretično
    à grand (petit) papier (knjiga) s širokim (ozkim) robom
    papiers pluriel d'affaires, de commerce poslovni, trgovski papirji
    papier d'aluminium srebrni papir (p.)
    papier autographique voščena matrica
    papier blanc bel, nečrtan p.
    papiers de bord ladijski papirji (dokumenti)
    papier brouillon konceptni p.
    papier buvard, brouillard pivnik
    papier calandré satinirani p.
    papier carbone kopirni, karbonski p.
    papier de chiffons zelo dober papir iz cunj
    papier à cigarettes cigaretni p.
    papier crêpé krep p.
    papier à dessin risalni p.
    papier écolier, à écrire pisalni p.
    papier écu, ministre pisarniški p.
    papier d'emballage zavojni p.
    papier émeri smirkov p.
    papier d'étain staniolni papir
    papiers de famille družinski papirji (dokumenti)
    papier hygiénique, (familier) papier de cabinets, (vulgairement) papier cul toaletni p.
    papier d'impression tiskarski p.
    papier indien, biblique biblijski (tanek) p.
    papier à journaux, journal časopisni, rotacijski p.
    papier kraft zelo močan zavijalni p.
    papier à lettres pisemski p.
    papier libre, ordinaire nekolkovan p.
    papier-linge masculin papirnata servieta
    papier mâché papirjevina
    papier (à) machine p. za pisalni stroj, za tipkanje
    papier-monnaie masculin papirnati denar
    papier à mouches muholovni papir
    papier (à) musique notni p.
    papier peint, de tapisserie, papier-tenture masculin tapetni papir, tapeta
    papier pelure papir za kopije, za letalsko pošto
    papiers publics časopisi
    papier quadrillé kariran p.
    papier réglé, rayé črtan p.
    papier sensible (photo) za svetlobo občutljiv p.
    papier sulfurisé, parchemin maščobni, pergamentni p.
    papier timbré kolkovani p.
    papier de tournesol lakmusov p.
    papiers valeurs masculin pluriel vrednostni papirji
    papier végétal, gélatine, translucide, à calquer prosojen, prerisovalen p.
    papier vélin, de soie zelo lahek, pergamenten, svilen p.
    papier de verre, vérré raskavec
    papier volant posamezen, nesešit list (papirja)
    cours masculin papier dopisni tečaj
    mouchoir masculin en papier papirnat robec
    vieux papier makulatura, star papir
    avoir de faux papiers imeti ponarejene dokumente
    être dans les petits papiers, être bien (mal) dans les papiers de quelqu'un biti pri kom dobro (slabo) zapisan
    c'est très beau sur le papier, mais c'est irréalisable to je prav lepo na papirju, toda ni uresničljivo
    être (écrit) sur les papiers de quelqu'un imeti dolg(ove) pri kom
    envoyer un papier au journal poslati članek (za objavo) časopisu
    jeter, mettre, coucher sur le papier vreči, napisati na papir
    mettre en papier (commerce) zaviti v papir
    perdre ses papiers izgubiti svoje osebne dokumente
    rayez, ôtez cela de vos papiers s tem ne morete računati
    le papier souffre tout (proverbe) papir prenese vse
  • part [par] féminin delež, del; stran; vloga; (adverbe)

    à part ločeno, posebej, zase, ekstra; vstran; adjectif poseben, ločen; préposition neglede na, razen
    à part moi (toi ...) zase, pri sebi
    (familier) part à deux! deliva (si)!
    plaisanterie à part! stran s šalo!
    à part cela razen tega
    à part vous personne ne le sait razen vas nihče tega ne ve
    autre part drugam, drugod
    de bonne part iz zanesljivega vira
    de ma part z moje strani; zastran mene
    de la part de s strani, od; po naročilu
    de part en part skoz in skoz, popolnoma
    des deux parts, de part et d'autre z obeh strani, na obeh straneh, obojestransko
    nulle part nikamor, nikjer
    pour ma part kar se mene tiče
    pour une part za en del, deloma
    quelque part nekje, nekam
    de quelque part od nekod
    (de) quelque part que (od) koderkoli
    de toute(s) part(s) na vseh straneh, na vse strani, vsepovsod
    d'une part, d'autre part z ene strani, z druge strani
    part héréditaire dediščinski delež
    la part du lion levji delež
    part sociale družbeni delež
    lettre féminin de faire part družinsko obvestilo, oznanilo
    avoir part biti deležen, soudeležen
    avoir part au gâteau (familier) biti deležen dobička
    en avoir sa bonne part dobiti, imeti svoj poln delež
    faire part de quelque chose à quelqu'un obvestiti koga o čem, komu kaj sporočiti
    faire la part de quelqu'un določiti komu delež
    de quelque chose ozirati se na kaj, upoštevati kaj
    ne pas donner, jeter sa part aux chats ničemur se ne odreči, kar se (le) da dobiti
    faire lit à part ločeno spati (zakonca)
    faire la part du feu pustiti kaj, da ne bi vsega izgubili
    mettre à part dati ob stran
    prendre part à quelque chose udeležiti se česa, sodelovati pri čem, deliti kaj s kom
    prendre en bonne, mauvaise part (figuré) (za) dobro, slabo, v dobrem, v slabem smislu vzeti
    ne prenez pas en mauvaise part mes remarques ne zamerite mojih opazk
  • partager [-že] verbe transitif (raz)deliti, porazdeliti (entre med); razdvojiti, ločiti (na dva tabora); dati komu, kar mu gre; obdariti; biti deležen (quelque chose česa)

    partager en deux razpoloviti
    partager la joie de quelqu'un deliti s kom veselje
    partager le sâteau (figuré, familier) (raz)deliti si dobiček
    la nature l'a bien partagé narava ga je dobro obdarila
    partager le pouvoir, la responsabilité deliti oblast, odgovornost
    être bien, mal partagé dobro, slabo biti obdarjen
    amour masculin partagé recipročna ljubezen
    se partager biti razdeljen
  • pas2 [pɑ] adverbe

    ne ... pas, (familier) pas ne
    ne ... pas non plus tudi ne
    non pas res ne
    pas vrai? (familier) pas? mar ne?
    pas grand-chose masculin pridanič
    pas du tout nikakor ne
    pas libre (téléphonie, télégraphie, télévision) zasedeno
    pas de chance! smola!
    pas mal veliko, precéj, interjection ne slabo!
    pas possible! nemogoče!
    (ne ...) pas un, e niti eden, ena, noben, nobena
    il n'y a pas que lui ni samo on
    l'homme ne vit pas que des miracles človek ne živi samo od čudežev
    ce n'est pas que l'opération lui fît peur ... ne da bi se (morda) bal operacije ...
  • passer [pɑse] verbe intransitif (mimo, skozi, naprej) iti; teči mimo; preiti, miniti; izdelati (v šoli); biti veljaven, veljati (pour za); spregledati, oprostiti (sur quelque chose kaj); verbe transitif podati; iti mimo (quelque chose česa); prekositi; presegati; prepeljati (o brodu), pretlačiti skozi sito, pasirati (npr. paradižnik); prebiti, preživeti (čas); izdelati, napraviti (izpit); prevleči (en z); podati (žogo); predvajati (film), zavrteti, igrati (gramofonsko ploščo); obleči (suknjič ipd.)

    se passer vršiti se, odigravati se, (z)goditi se; poteči, miniti; popustiti; vzdržati se (de quelque chose česa); odreči se (de quelque chose čemu); lahko pogrešati, biti brez, prebiti brez; prenesti (bolezen)
    passe! naj bo! zaradi mene! no prav!
    passe encore to naj bi še bilo, to naj bi še šlo
    passons! pustimo to!
    on ne passe pas ni prehoda
    défense de passer prehod prepovedan
    passer par les armes ustreliti
    passer des aveux priznati
    passer du blanc au noir pasti iz ene skrajnosti v drugo
    passer de bouche en bouche iti od ust do ust
    passer capitaine postati stotnik, kapitan
    passer son chemin iti naprej po svoji poti
    passer commande naročiti, izvesti naročilo
    cela se passe de commentaires komentarji za to niso potrebni
    passer en compte (commerce) vknjižiti, zaračunati
    passer condamnation priznati krivico
    passer du côté de prestopiti na stran, k; spremljati
    passer de l'autre côté (pre)iti na drugo stran
    passer en couleur (po)pleskati
    passer au crédit (commerce) vpisati v dobro
    passer au crible, au tamis prerešetati, presejati
    passer en dépense (commerce) vpisati v breme
    le camion lui est passé dessus tovornjak ga je povozil
    passer devant prehiteti
    passer par écrit napisati
    passer écriture, dans les livres (commerce) vknjižiti
    passer à l'ennemi preiti k sovražniku
    en passer par quelque chose imeti kaj za seboj
    passer l'éponge sur quelque chose oprostiti kaj
    passer un examen napraviti izpit
    se faire passer pour quelqu'un izdajati se za koga
    faire passer quelqu'un par où l'on veut delati s kom vse, kar hočemo
    faire passer en justice postaviti pred sodišče
    passer dans le feu pour quelqu'un iti za koga v ogenj
    passer un film predvajati film
    passer en force de chose jugée (sodba) postati pravnomočen
    passer en force de loi dobiti zakonsko moč
    passer en fraude vtihotapiti
    passer sa fureur sur quelqu'un stresti svojo besnost na koga
    passer la main (politique) potegniti se nazaj, umakniti se
    passer pour un honnête homme veljati za poštenjaka
    passer par les mains de quelqu'un iti komu skozi roke
    passer un marché skleniti kupčijo
    passer la mesure iti čez mero, prenapeti lok
    passer de mode iti iz mode, postati nemoderen
    cette monnaie ne passe plus ta denar ni več v veljavi
    passer une bonne nuit prebiti dobro noč
    passer à l'ordre du jour preiti na dnevni red
    passer outre iti preko vsega
    passer outre à preiti k
    passer par quelque chose (morati) iti skozi
    passer le pas (figuré) ugrizniti v kislo jabolko; umreti
    passer en proverbe preiti v pregovor
    passer en revue (militaire) pregledati (čete); kontrolirati, natančno pregledati
    savoir se passer de opraviti brez, moči shajati brez
    passer sous silence molče iti preko
    passer à tabac (populaire) (pre)tepsti
    passer en tan (chamois, mégie) (na irh, belo) strojiti
    passer à l'ordre d'un tiers žirirati (menico)
    je passe sur les détails ne omenjam podrobnosti
    passer sur le ventre, sur le corps à quelqu'un iti preko koga, pregaziti koga
    cela me passe tega ne razumem
    cela a passé à la fleur de corde to je viselo na nitki
    cela passe mes forces to presega moje moči
    cela passe l'imagination tega si ni mogoče predstavljati
    l'envie m'en a passé minilo me je veselje za to
    il passe mal son temps, le temps slabo je z njim, slabo mu gre
    il me passe par la tête pade mi v glavo, pride mi na misel
    passer à la visite médicale iti na zdravniški pregled
    il passera par mes mains (familier) mi bo že prišel v roke
    il faut en passer par là moramo ugrizniti v (to) kislo jabolko
    ça lui passera to ga bo minilo
    que cela ne nous passe pas to naj ostane med nama
    y passer doživeti (težko) preskušnjo; umreti
  • pauvrement [povrəmɑ̃] adverbe revno; nezadostno

    être vêtu pauvrement biti siromašno oblečen
    peindre pauvrement slabo slikati
    vivre pauvrement bedno živeti
  • peinturlurer [-lüre] verbe transitif, familier poslikati s kričečimi barvami; verbe intransitif packati, delati zmazke

    se peinturlurer pretirano in slabo se (na)šminkati
  • pendre* [pɑ̃drə] verbe intransitif viseti; vleči se (po tleh) (plašč); verbe transitif obesiti

    se pendre obesiti se
    pendre son pardessus au porte-manteau obesiti plaščna obešalnik
    pendre un condamné au gibet obesiti obsojenca na vislice
    pendre quelqu'un en effigie simbolično koga obesiti
    (familier) dire pis (pire) que pendre de quelqu'un zelo slabo o kom govoriti
    (familier) qu'il aille se faire pendre ailleurs naj ga drugi kaznujejo
    laisser pendre ses bras povesiti roke
    pendre la crémaillère slaviti vselitev v novo stanovanje
    pendre au croc (figuré) obesiti na klin
    ça lui pend au nez, sur la tête to mu grozi, to visi nad njim
    il n'y a pas de quoi se pendre zaradi tega si ne bom delal sivih las
    se pendre au cou de quelqu'un obesiti se komu okoli vratu, prisrčno ga objeti
    se pendre à la sonnette neprestano, ves dan zvoniti (zvonec)
    il s'est pendu par désespoir iz obupa se je obesil
    il ne vaut pas la corde pour le pendre škoda vrvi, na katero bi ga obesili; on je nepoboljšljiv
  • penser2 [pɑ̃se] verbe intransitif, verbe transitif misliti (à na); premisliti, premišljevati; soditi; izmisliti, zamisliti, nameravati; meniti; upati

    sans penser à mal brez slabega namena
    sans y penser nenamerno
    à ce que je pense po mojem mnenju
    y pensez-vous? kaj pa mislite? kaj vam pade v glavo?
    penser tout haut glasno misliti
    tu penses, vous pensez lahko si misliš, si mislite
    penses-tu! pensez-vous! kje pa! nikakor ne!
    que pensez-vous faire? kaj nameravate storiti?
    je pense avoir résolu ce problème upam, da sem rešil ta problem
    (vieilli) j'ai pensé mourir malo da nisem umrl
    penser du bien, du mal de quelqu'un dobro, slabo misliti o kom
    faire penser quelqu'un à quelque chose spomniti koga na kaj
    il lui a flanqué un coup de pied où vous pensez dal mu je brco, že veste kam (= v zadnjico)
    liberté féminin de penser svoboda mišljenja
    manière féminin de penser mišljenje, miselnost
  • péricliter [-klite] verbe intransitif biti v nevarnosti, biti ogrožen, iti v propad

    l'affaire périclite slabo stoji z zadevo
  • pipi [pipi] masculin urin

    faire pipi lulati
    (figuré) pipi de chat slabo vino