Franja

Zadetki iskanja

  • indemnité [ɛ̃dɛmnite] féminin odškodnina; odpravnina; dnevnica; povrnitev škode ali stroškov; doklada

    indemnité de déménagement povrnitev selitvenih stroškov
    indemnité de dépenses povrnitev stroškov
    indemnité de déplacement, de route povrnitev potnih stroškov
    indemnité pour cause d'expropriation povrnitev za razlastitev
    indemnité de chômage brezposelna podpora
    indemnité forfaitaire odpravnina
    indemnité de guerre vojna odškodnina
    indemnité de séparation odškodnina za ločeno življenje
    indemnité journalière dnevnica; boleznina
    indemnité kilométrique kilometrina
    indemnité locale krajevna doklada
    indemnité en nature, pécuniaire odškodnina v naturalijah, v denarju
    indemnité parlementaire dnevnice za poslance in senatorje
    indemnité de présence dnevnice za prisotnost
    indemnité de représentation reprezentančna odškodnina (dodatek, doklada)
    indemnité de risque doklada za nevarno delo
    indemnité de transport povrnitev prevoznih stroškov
    indemnité de vie chère, indemnité de cherté draginjska doklada
    accorder (ali: allouer), recevoir une indemnité dati, dobiti odškodnino
    avoir droit à une indemnité biti upravičen do odškodnine
    être tenu à une indemnité biti obvezan za povrnitev škode
    réclamer une indemnité zahtevati odškodnino
  • infus, e [ɛ̃fü, z] adjectif prirojen, naraven

    il a la science infuse (familier, ironično) vso modrost je z veliko žlico pojedel; on misli, da vse ve že po naravi, brez dela in truda ni jela
  • jauge [žož] féminin zakonita (točna) mera ali prostornina; priprava za merjenje prostornine kake posode, rezervoara; tonaža

    jauge d'essence, d'huile merilec stanja bencina, olja
    fumer à vive jauge globoko in obilno gnojiti
  • jeu [žö] masculin igra, igranje; šala; garnitura, vrsta; vmesni prostor; delovanje, funkcioniranje, obrat, pogon

    camarade masculin de jeu tovariš pri igri
    maison féminin de jeu igralnica
    passion féminin du jeu igralska strast
    vieux jeu staromoden
    jeux pluriel en plein air igre na prostem
    jeu d'agrément igra za zabavo
    jeu de bascule guganje
    jeu de cartes, de dés kartanje, kockanje
    jeu de clés serija ključev
    jeu de casseroles garnitura (kuhinjskih) kozic
    jeu de couleurs prelivanje barv
    jeu d'échecs šah (igra)
    jeu d'enfant otroška, otročja igra
    jeu de hasard hazardna igra
    jeu du hasard igra usode
    jeu inutile (technique) prazen tek
    jeu joué že domenjena stvar
    jeu de mots besedna igra
    les Jeux Olympigues olimpijske igre
    jeu de quilles kegljanje
    jeu de scène odrska igra
    jeu de société družabna igra
    au jeu pri igri
    en jeu (technique) v obratu, pogonu
    à deux de jeu z enakimi šansami za zmago (v igri)
    à jeu sûr z zanesljivo šanso za zmago
    de bon jeu odkrit in pošten
    par manière de jeu za šalo
    d'entrée de jeu takoj v začetku
    ce n'est qu'un jeu pour moi to je otročje lahko zame
    c'est un jeu à se rompre le cou to je zelo tvegana igra
    c'est un rude jeu to zna imeti hude posledice
    y aller de bon jeu, de franc jeu (figuré) igrati z odprtimi kartami
    avoir beau jeu de imeti lahko delo
    cacher, couvrir son jeu igrati z zakritimi kartami
    donner beau jeu à quelqu'un komu delo lahko napraviti
    entrer en jeu (figuré) stopiti v igro, nastopiti, vključiti se, začeti delovati
    entrer dans le jeu de quelqu'un pridružiti se komu, stopiti na njegovo stran
    être en jeu (figuré) biti v igri; biti vprašljiv, biti v nevarnosti
    faire le jeu de quelqu'un (figuré) (nehote) komu v korist delati
    se faire un jeu de quelque chose igračkati se s čim
    faire bonne mine au mauvais jeu ne kazati nevolje, molče požreti
    faites vos jeux! igrajte! stavite!
    jouer gros (grand) jeu, un jeu d'enfer visoko igrati, veliko tvegati
    jouer un jeu serré previdno igrati
    montrer son jeu pokazati svoje karte
    se piquer au jeu ne pustiti igre, ne nehati igrati, ne popustiti, ne se pustiti ugnati
    prendre en jeu ne resno vzeti
    tenir jeu dati revanšo
    tirer son épingle du jeu izvleči se iz stiske
    cela passe le jeu to gre (odločno) predaleč
    le jeu n'en vaut pas la chandelle to se ne izplača, to ni vredno truda
    il verra beau jeu! (ironično) bo že videl! bo nekaj doživel!
  • jour [žur] masculin dan; (dnevna) svetloba, luč; pluriel (človeško) življenje

    le jour apparaît, se lève dani se
    à jour (tkanina) luknjičast; na tekočem, ažur
    à la tombée du jour v mraku
    au (grand) jour pri (dobri) dnevni luči
    exposer, étaler quelque chose au grand jour (figuré) raztrobiti kaj
    au petit jour, à la pointe du jour v jutranjem svitu
    au jour le jour iz dneva v dan, sproti, od danes na jutri, tjavdan
    au premier jour, un de ces jours v kratkem, v prihodnjih dneh
    jour à jour dan za dnem
    avant le jour pred dnevnim svitom
    dans huit jours čez teden dni, v enem tednu
    de jour podnevi, čez dan
    officier de jour dežurni častnik
    de ce jour današnji
    de deux, quatre jours (figuré) novopečen
    de deux jours l'un vsak drugi dan
    de jour en jour dan za dnem
    de mes jours v vsem mojem življenju
    de nos jours dandanes, danes
    de tous les jours vsakodneven
    d'un jour enodneven; kratkotrajen
    bonheur masculin d'un jour zelo kratka sreča
    d'un jour à l'autre z dneva v dan, vsak dan
    du jour tega (današnjega) dne, sodoben
    le goût du jour sodoben okus
    l'homme du jour najslavnejši človek v tem trenutku
    du jour au lendemain (kar) čez noč, hitro
    du premier jour od prvega dne
    depuis huit jours že teden dni
    en plein jour pri belem dnevu
    l'autre jour, ces derniers jours oni dan, te dni, pred kratkim; nedavno
    le jour de na dan
    le jour précédent, suivant prejšnji, naslednji dan
    nuit et jour noč in dan
    par jour dnevno, na dan, vsak dan
    jour par jour dan za dnem
    (pendant) le jour podnevi, čez dan
    (pendant) des jours entiers cele dneve
    sous un jour (dé)favorable v (ne)ugodni luči
    sur ses vieux jours na svoje stare dni, v svoji starosti
    tous les jours vse dni, vsak dan
    un jour ou l'autre ta ali oni dan, prej ali slej
    jour de l'an novoletni dan
    jour artificiel umetna luč, razsvetljava
    jours caniculaires pasji dnevi
    jour de conciliation (juridique) termin za poravnavo
    jour de congé dan dopusta, (dela, šole) prost dan
    jour de déchéance plačilni dan (za menico)
    jour de deuil dan žalovanja
    jour de l'échéance dan zapadlosti, rok, termin
    jour férié (national, légal) (narodni, zakoniti) praznik
    jour de fête praznik
    jour de foire semanji dan
    jour de guigne (familier) nesrečen dan
    jour intercalaire prestopni dan
    jour de la lessive pralni dan, dan pranja
    jour du marché tržni dan
    jour de naissance, jour natal rojstni dan
    jour de noces, de la mort dan poroke, smrti
    jour ouvrable delavnik, delavni (navadni) dan
    jour de paie plačilni dan
    jour (de réception) sprejemni dan
    jour du scrutin (politique) dan volitev
    jour de travail delovni dan
    clair comme le jour jasen, očiten, evidenten
    c'est clair comme le jour to je jasno ko beli dan
    c'est comme le jour et la nuit to je kot noč in dan, to je nekaj čisto drugega
    c'est mon jour danes imam službo, danes sem jaz na vrsti
    à chaque jour suffit son mal, sa peine vsak dan ima svoje nadloge
    les jours se suivent et ne se ressemblent pas časi se spreminjajo
    beau comme le jour zelo lep, lepo oblečen
    chute féminin du jour znočitev
    demi-jour somrak; figuré pomračitev, negotovost
    équipe féminin de jour dnevni posad (šiht)
    exploitation féminin à jour dnevni kop (v rudniku)
    faux jour slaba luč (tudi figuré)
    grand jour svetel, bel dan
    mauvais jour slab, nesrečen dan
    naissance féminin, pointe féminin du jour (dnevni) svit
    ordre masculin du jour dnevni red
    percé à jour preluknjan, predrt
    petit jour svit, svitanje
    les vieux jours starost, dnevi v starosti
    attenter aux jours de quelqu'un komu po življenju streči
    avoir son jour imeti (svoj) sprejemni dan
    cacher le jour à quelqu'un biti komu na luči, luč komu zaslanjati
    donner le jour (à un enfant), à quelque chose roditi (otroka), spraviti v življenje
    donner un beau jour à quelque chose nekaj v pravo luč postaviti
    donner les, ses huit jours à quelqu'un komu službo odpovedati
    être à jour biti na tekočem, sproti reševati (zadeve, posle), biti ažuren
    être dans son bon jour biti v dobrem razpoloženju, dobre volje
    être de jour imeti dežurno službo, biti dežuren
    il fait jour dan je, svetlo je
    se faire jour daniti se; na dan priti; pot si utreti, uveljaviti se
    faire de la nuit le jour et du jour la nuit iz noči dan napraviti
    jeter le, du jour sur quelque chose pojasniti, razjasniti kaj
    mettre à jour spraviti na tekoče, narediti ažurno, opraviti, rešiti (pošto), urediti, razčistiti kaj
    mettre au jour na dan prinesti, na svet prinesti, izdati (knjigo); seznaniti
    mettre dans son vrai jour v pravo luč postaviti
    montrer, présenter, voir sous un jour favorable pokazati, predstaviti, videti v ugodni luči
    noter ses dépenses au jour le jour vsak dan sproti si zapisovati izdatke
    percer à jour (figuré) razkriti
    la police a percé à jour le réseau secret des trafiquants de stupéfiants policija je odkrila tajno mrežo prekupčevalcev z mamili
    prendre jour pour quelque chose določiti dan za kaj; domeniti se (avec quelqu'un s kom)
    priver quelqu'un du jour, ravir le jour à quelqu'un komu življenje vzeti
    tenir quelqu'un à jour sproti obveščati koga
    venir à jour priti na dan
    vivre au jour le jour živeti od danes na jutri, iz rok v usta, tjavdan
    voir le jour zagledati luč sveta, priti na dan, iziti (knjiga)
  • journée [žurne] féminin dan, dnevni čas; dnevno delo; spominski dan

    journée chaude, froide, pluvieuse topel, hladen (mrzel), deževen dan
    la journée de 8 heures 8-urni delovni dan
    journée de travail delovni dan
    faire journée blanche izostati od dnevnega dela
    homme de journée dninar, dnevničar
    la Journée du Combattant dan borca
    journée aéronautique dan letalstva
    être payé à la journée biti plačan od dneva, od dnevnega dela
    travail masculin à la journée šihtno delo
    travailler à pleine journée celodnevno delati
    femme féminin de journée postrežnica; snažilka
    des journées entières cele dneve
    toute la sainte journée ves ljubi božji dan
    (de) toute la journée ves dan
    à grandes, petites journées hitro, počasi
    journée de chômage dan, ko se ne dela
    les trois Journées (histoire) 27., 28. in 29. julij 1830
    mentir à la journée (familier) lagati, da se kar kadi
  • jus [žü] masculin sok; populaire voda, črna kava, familier bencin, familier električni tok

    jus de fruits, de citron, de raisin sadni, citronin, grozdni sok
    (familier) jus de la treille, de la vigne vino
    jus de viande mesni sok
    (populaire) avoir du jus biti eleganten, šik
    jus de bâton batine
    c'est jus vert et vert jus to je eno in isto
    laisser cuire quelqu'un dans son jus pustiti koga v njegovih težavah
    (populaire) un bon jus dobra kava
    (populaire) balancer quelqu'un au jus zagnati koga v vodo
    (populaire) il n'y a plus de jus ni več (električnega) toka
    (populaire) ça vaut le jus to se izplača
  • [la] adverbe tam, tja

    de là od tod
    là-haut tam zgoraj
    là-bas tam doli
    là-dessus na to
    à quelque temps de là nekaj časa kasneje, potem
    d'ici là dotlej
    loin de là ma pensée niti ne mislim na to
    qu'entendez-vous par là? kaj hočete reči s tem?
    jusque-là do tu, doslej
    par-là tu, s tem, na ta način
    par-ci, par-là tu pa tam, od časa do časa
    là là! no, no!
    loin de là daleč od tega
    ç i et là sem in tja, tu pa tam
    être un peu là (populaire) ne biti v strahu, v tesnobi
    je n'en suis pas encore là še nisem tako daleč
    j'en passe par là ne preostane mi nič drugega
    pianter là quelqu'un koga pustiti čakati, pustiti na cedilu
    restons-en-là ostanimo pri tem!
  • laisser [Iɛse] verbe transitif po-, pre-, za-pustiti; preiti, zamolčati

    avoir le prendre et le laisser imeti izbiro
    c'est à prendre ou à laisser ali to vzamete ali pa ne (druge izbire ni)
    ne pas laisser de ne opustiti, ne nehati
    laisser en blanc pustiti belo, prazno, nepopisano
    laisser voir pokazati
    laisser pour compte (commerce) dati zopet na razpolago
    laisser tomber spustiti(na tla)
    laisser de côté, à part pustiti ob strani
    laisser à désirer ne popolnoma zadovoljiti
    ne rien laisser au hasard ničesar ne prepustiti slučaju
    laisser à penser dati misliti
    laisser faire, dire pustiti koga, da dela, govori, kar hoče
    ne pas laisser de faire quelque chose ne zamuditi kaj napraviti
    cette réponse ne laisse pas de m'étonner ta odgovor me res preseneča
    laisser dormir (figuré) pustiti pri miru
    laisser tranquille pustiti na miru
    laisser à entendre, à comprendre dati razumeti
    se laisser prepustiti se
    se laisser aller zanemariati se
    se laisser aller à spozabiti se
    se laisser dire pustiti si reči, dopovedati
    se laisser faire ne se upirati, pristati na
    se laisser tout faire ničemur se ne upirati, vse prenesti, potrpeti
    se laisser faire une douce violence upirati se navidezno in končno popustiti
    laisser là pustiti na cedilu
    laisser quelqu'un libre de faire quelque chose komu na voljo pustiti, da kaj naredi
    laisser passer pustiti kaj iti mimo, pustiti, da se kaj godi
    se laisser porter par le courant (figuré) plavati s tokom
    laisser sa vie, (populaire) ses os, sa peau, ses bottes umreti
    je vous laisse (familier) (zdaj) grem
    laissez (donc)! pustite (vendar) to!
    cela ne laisse pas d'être dangereux to je kljub temu (prej ko slej), to ostane še vedno nevarno
    cela se laisse manger, entendre to se da jesti, slišati
    il faut bien faire et laisser dire delaj prav in ne boj se nikogar
    il m'a laissé en plan, en rade (familier) pustil me je na cedilu
    laisser des plumes dans une affaire (familier) mnogo izgubiti v kaki zadevi
  • lampe [lɑ̃p] féminin svetilka, žarnica; (radio) cev

    lampe électrique žarnica
    poste masculin à 6 lampes 6-cevni radijski sprejemnik
    lampe à pétrole petrolejka
    la lampe a sauté žarnica je pregorela
    lampe à acétylène, à alcool svetilka na karbid, na špirit
    lampe à arc obločnica
    lampe au néon neonska svetilka
    lampe électrique de poche žepna (električna) svetilka
    lampe de mineur, de sûreté rudarska svetilka
    lampe de suspension, de table viseča, namizna svetilka
    lampe (électrique) en quarz višinsko sonce (umetno)
    s'en mettre plein la lampe (populaire) mnogo jesti, piti; nabasati se z jedačo in pijačo
    il n'y a plus d'huile dans la lampe (figuré) h koncu gre (z bolnikom)
  • larron, nesse [larɔ, -rɔnɛs] masculin, féminin tat, tatica; kradljivec, zmikavt

    le bon et le mauvais larron (religion) desni in levi razbojnik (na križu)
    donner la bourse à garder au larron kozla za vrtnarja narediti
    s'entendre comme larrons en foire biti medsebojno dogovorjen, sporazumen
    l'occasion fait le larron prilika naredi tatu
  • lier [lje] verbe transitif na-, pre-, z-vezati

    le contrat me lie pogodba me veže
    lier conversation začeti pogovor
    lier amitié spoprijateljiti se, skleniti prijateljstvo
    lier une sauce zgostiti omako z moko
    lier les mains à quelqu'un (figuré) komu roke zvezati
    avoir partie liée avec quelqu'un imeti s kom skupne interese
    j'ai la langue liée o tem ne smem govoriti
    j'ai les bras, les mains lié(e)s imam zvezane roke
    lier la langue à quelqu'un komu jezik zavezati
    être livré pieds et poings liés à quelqu'un biti komu izročen na milost in nemilost
    être (très) lié avec quelqu'un biti s kom (dober) prijatelj
    se lier par un serment zavezati se s prisego
    se lier zavezati se, povezati se
    lier partie avec quelqu'un sodelovati s kom v skupni stvari
  • lieu [ljö] masculin kraj, mesto, prostor; pluriel bivališče (hiša, stanovanje)

    en premier, second lieu na prvem, drugem mestu
    en dernier lieu na zadnjem mestu, končno
    au lieu de namesto
    au lieu que namesto da, medtem ko
    en haut lieu na visokem mestu, pri oblasti, pri oblastnikih
    lieu commun banalnost, trivialnost
    lieu de naissance rojstni kraj
    lieu de travail delovno mesto
    lieux pluriel saints sveti kraji (Jeruzalem, Palestina)
    lieu du domicile kraj stalnega bivališča
    lieu de pélerinage božja pot
    lieu de la scène prizorišče
    lieu de rassemblement zbirališče
    lieu du supplice morišče
    lieu touristique turističen kraj
    lieu de départ odhodni kraj
    lieu de destination namenilni kraj
    en lieu de sûreté na varnem
    lieu public javen prostor (kino, kavarna itd.)
    lieux pluriel d'aisances stranišče, latrina
    mauvais lieu razvpita hiša (kraj), hiša razuzdanosti
    les hauts lieux prizorišče velikih dejanj
    en tous lieux vsepovsod
    en temps et lieu ob primernem času in na primernem mestu
    sur les lieux na mestu
    se rendre sur les lieux (o policiji) iti na kraj prestopka, zločina
    avoir lieu vršiti se, goditi se
    avoir lieu de imeti povod za
    n'avoir ni feu ni lieu, être sans feu ni lieu ne imeti strehe nad glavo, ne imeti stalnega bivališča
    il y a tout lieu de croire que ... zelo verjetno je, da ..., vse kaže, da ...
    s'il y a lieu če bo treba
    il n'y a lieu de s'inquiéter ni potrebno se vznemirjati
    donner lieu dati povod, povzročiti
    donner lieu de upravičevati, dovoljevati
    ce n'est pas le lieu de discuter tu ni primerno mesto za diskusijo
    tenir lieu de nadomestiti
  • loi [lwa] féminin zakon, postava; pravo

    d'après la loi po, ustrezno zakonu
    loi pénale, criminelle kazenski zakon
    loi de l'offre et de la demande zakon ponudbe in povpraševanja
    loi martiale nagli sod
    loi du talion zakon povračila (zob za zob)
    loi électorale volilni zakon
    loi du milieu (= de la pègre) zakon podzemlja (zločincev, sleparjev ipd.)
    loi de la pesanteur zakon težnosti
    lois pluriel de la guerre vojni zakon, vojno pravo
    disposition féminin, article masculin de loi zakonska določba
    dans l'esprit de la loi v duhu zakona
    au nom de la loi v imenu zakona
    hors la loi izven zakona
    infraction féminin aux lois kršitev zakonov
    projet masculin de loi zakonski načrt
    avoir force de loi imeti zakonsko moč
    j'ai la loi pour moi imam zakon (pravico) na svoji strani
    enfreindre (ali contrevenir à), transgresser, respecter, observer la loi prekršiti, prestopiti, spoštovati, izpolnjevati zakon
    faire loi biti obvezen
    je m'en fais une loi to smatram za svojo obveznost, dolžnost
    nul n'est censé d'ignorer la loi nepoznavanje zakona ne varuje pred kaznijo
    prendre force de loi postati pravnomočen
    passer en loi postati zakon
    la loi a passé zakon je bil sprejet
    promulguer une loi razglasiti zakon
    prendre, recevoir, subir la loi de quelqu'un biti odvisen od koga
    tourner, éluder la loi obiti zakon
    nécessité fait loi sila kola lomi
  • loin [lwɛ̃] adverbe daleč(proč); daleč oddaljen (de od); daleč nazaj (dans v)

    au loin v daljavi, daleč proč, daleč nazaj
    de loin od daleč, iz daljave
    de loin en loin tu pa tam, od časa do časa
    du plus loin que je me souvienne kakor najbolj daleč nazaj se sploh morem spomniti
    ni de près ni de loin docela, popolnoma, familier absolutno ne
    non loin de ne daleč od
    plus loin dljè, dljè nazaj
    loin que (+ subj) daleč od tega, da bi ..., namesto da bi, ne samo, da ne ...
    loin qu'il m'aide, il me nuit ne samo, da mi ne pomaga, temveč mi še celó škoduje
    aller loin iti daleč(tudi figuré), uspeti (v življenju)
    aller, mener loin imeti velike posledice
    ne plus aller loin (familier) ne več dolgo trave tlačiti
    aller trop loin (zlasti figuré) predaleč iti, pretiravati
    être bien loin de niti misliti ne na to, da bi ...
    être loin (figuré) biti odsoten z mislimi
    être loin de son compte zelo se uračunati, figuré zelo se motiti
    être parents de loin biti v daljnjem sorodstvu
    mener loin dolgo trajati (zaloga), figuré daleč se povzpeti
    porter loin daleč segati
    voir loin daleč videti (figuré), biti bistroviden
    ne pas voir plus loin que son nez (familier) biti zelo kratkoviden (tudi figuré)
    il y a loin de ... à daleč je od ... do, velika je razlika med ... in ...
    il ne le portera pas bien loin (figuré) s tem ne bo daleč prišel
    loin d'ici! proč od tod! pojdi(te) mi izpred oči!
    loin de là! daleč od tega! kje pa! popolnoma napačno!
    loin de moi cette pensée! še zdaleč ne mislim na to!
    pas à pas on va loin počasi se daleč pride
    loin des yeux, loin du cœur daleč od oči, daleč od srca
  • long, ue [lɔ̃, g] adjectif dolg; dolgotrajen; počasen; redek (juha); adverbe dolgo, dolgo časa; masculin dolžina

    long de 5 mètres 5 m dolg
    long comme un jour sans pain neskončno dolg
    à la longue sčasoma
    à long terme dolgoročen
    de 3 mètres de long 3 metre dolg
    de long en large sem in tja, gor in dol
    de long en long vedno dalje, dljè
    de longue main (figuré) oddavna
    en long v dolžino, dolg
    en long et en large po dolžini in širini
    le long de vzdolž, ob
    tout le long de sa vie vse svoje življenje
    (tout) au long, tout du long (figuré) na dolgo in na široko, obširno
    tout le long de la journée ves dolgi dan
    à une longue échéance dolgoročno
    nous sommes amis de longue date smo dolgoletni prijatelji
    canon masculin à longue portée daljnometni top
    aller de long en large hoditi sem in tja, gor in dol
    avoir le bras long (figuré) imeti velik vpliv, biti vplivna oseba
    en dire long mnogo govoriti, povedati o
    son attitude en dit long njegovo zadržanje pove vse o tem, je dovolj jasno glede tega
    être long dolgo trajati
    être long à venir (dolgo) se pustiti čakati
    faire long feu vleči se, ne biti ne konca ne kraja (česa)
    en savoir long sur dobro se spoznati na, mnogo vedeti o
    tomber de tout son long pasti po vsej svoji dolžini
  • machine [mašin] féminin stroj; motor; mehanizem; pogonska naprava; lokomotiva; letalo; familier bicikel; figuré avtomat, orodje (brez volje); človek (otrok) navade; familier oné, stvar; vieilli zvijača, mahinacija; vieilli genialno delo

    fait à la machine narejen s strojem, strojni
    une grande machine delo (slika, kip) zelo velikih dimenzij
    machine à additionner et à soustraire stroj za seštevanje in odštevanje
    machines agricoles poljedelski stroji
    machine à calcul(er) (électronique) (elektronski) računalnik
    machine à coudre, à écrire, à laver, à meuler šivalni, pisalni, pralni, brusilni stroj
    machine à écrire portative potovalni pisalni stroj
    machine électro-comptable električni računski stroj
    machine de guerre vojni, uničevalni stroj
    machine d'imprimerie, à traduire, à tricoter, à vapeur tiskarski, prevajalni, pletilni, parni stroj
    machine infernale peklenski stroj
    machine à laver la vaisselle, machine lave-vaisselle pomivalni stroj
    machine motrice pogonski stroj
    machine en panne pokvarjen stroj
    machine à polycopier stroj za razmnoževanje (npr. skript)
    (vieilli) machine ronde Zemlja
    machine routière cestni gradbeni stroj
    machine à semer sejalni stroj, sejalnica
    machine à stenographier stroj za stenografiranje
    machine (à écrire) volante elektronski pisalni stroj
    atelier masculin de construction de machines delavnica, tovarna strojev
    construction de machines izdelovanje, konstruiranje strojev
    graisse féminin, huile féminin de machines strojna mast, strojno olje
    salle féminin de machines hala za stroje
    écrire, (fum) taper à la machine pisati s pisalnim strojem, tipkati
    faire machine en arrière (železnica) nazaj, ritensko voziti
    il est une simple machine entre les mains de ses amis on je le slepo orodje v rokah svojih prijateljev
    mettre une machine en marche spraviti stroj v pogon
  • madame [madam] féminin (milostljiva) gospa; hišna gospodarica, gospodinja; Vaša gospa (soproga)

    Madame X. gospa X.; pluriel mesdames! spoštovane gospe!
    madame la Présidente ga. predsednica
    madame la Directrice ga. ravnateljica
    Madame le député, la Députée gospa poslanka
    madame votre mère Vaša (gospa) mati
    (familier) une madame, (pluriel madames) dama, gospa
    jouer à la madame igrati veliko damo
    madame est servie miza je pogrnjena, gospa!
    mesdames, mesdemoiselles, messieurs! spoštovane gospé in gospodje!
  • main [mɛ̃] féminin roka (tudi figuré); figuré ročnost, spretnost; delo, delovanje, delavnost; moč; pisava; technique kavelj, kljuka, ročaj, držaj; prednost (pri kartanju)

    1.

    à la main, en main v roki
    à main gauche, droite na levi (levo), na desni (desno)
    à deux mains, à quatre mains (musique) dvo-, štiriročno
    à deux mains, à pleines mains z obema, s polnima rokama
    (homme masculin) à toutes mains (človek) za vsa dela
    à main armée z orožjem v roki
    à main levée prostoročno
    à pleines mains obilno, ne da bi štel
    la main dans la main z roko v roki
    de la main (droite) z (desno) roko
    de main en main od, iz roke v roko, do roke
    de la main à la main neposredno, direktno
    de main de maître mojstrsko
    de bonne main iz (dobro) poučenih krogov
    de longue main dolgo, skrbno
    préparé de longue main skrbno, dolgo pripravljen
    de première main iz prve roke, iz najboljšega vira
    des deux mains z obema rokama, z vnemo, hitro
    en (propre) main lastnoročno
    en mains tierces v roke, v rokah nekoga tretjega
    en un tour de main v hipu, naenkrat
    entre les mains de quelqu'un v rokah, v oblasti neke osebe
    par ses mains, de sa main z lastno roko
    sous main, en sous-main, par dessous main pod roko, skrivaj
    sous la main, en main pri roki
    la main sur la conscience! roko na srcé!
    haut les mains! roke kvišku!
    bas les mains! roke proč!
    pas plus que sur la main! (familier) niti sledu ne, nič!

    2.

    mains de caoutchouc gumijaste rokavice
    main forte féminin odločna, krepka, dejanska pomoč
    main féminine, de qualité žensko, kvalitetno delo
    main-d'œuvre féminin delovna sila, delo (delavca), izgotovitev izdelka
    main spécialisée kvalificirane, šolane delovne moči, strokovnjaki
    main temporaire sezonski delavci, sezonsko delo
    main de papier 25 pol papirja
    main de passe (typographie) pretisk
    main courante, coulante (stopniščna) ograja ipd.

    3.

    arbre masculin droit sur les mains (sport) stoja na rokah
    bagages mpt à main ročna prtljaga
    cheval masculin à deux mains jezdni in vprežni konj
    combat masculin de main borba moža proti možu, spopad; lokalna vojaška akcija
    coup masculin de main (figuré) spreten napad z malo ljudmi
    fabrication féminin à la main, ouvrage masculin fait à la main ročna izdelava, ročno delo
    fait à la main ročno izdelan, figuré (skrivaj) domenjen
    homme masculin de main odločen, često brezobziren človek (v službi koga drugega)
    nouvelles féminin pluriel à la main najnovejše dnevne novice
    nu comme la main čisto gol, čisto nag
    petite main (figuré) učenka, vajenka v šiviljski stroki
    première, seconde main prva, druga pomočnica (zlasti šivilja v modni hiši)
    tissé à la main ročno tkan
    tour masculin de main spretnost, ročnost
    travail masculin des mains ročno delo
    vote masculin à main levée glasovanje z dvigom rok

    4.

    s'en aller les mains vides oditi praznih rok
    ne pas y aller de main morte (figuré) energično, brutalno, nasilno nastopiti ali ravnati
    avoir la main razdeliti karte; izigrati; biti bankir (pri kartanju)
    avoir les mains liées (figuré) imeti zvezane roke
    avoir la main dans quelque chose imeti svoje prste pri kaki stvari
    avoir de la main, n'avoir pas la main gourde imeti spretno, urno roko
    avoir quelqu'un sous sa main (figuré) imeti koga v rokah
    avoir la bonne main, la main heureuse, sûre, légère imeti srečno, zanesljivo, lahko roko, biti spreten
    avoir le cœur sur la main biti zelo darežljiv
    avoir les mains crochues imeti dolge prste, krasti
    avoir la haute main sur quelque chose imeti trdno kaj v rokah
    avoir la main leste (figuré) rad udariti ali tepsti
    avoir les mains longues (figuré) imeti dobre zveze
    avoir les mains nettes imeti čiste roke, čisto vest
    battre des mains ploskati, s ploskanjem odobravati
    changer de mains preiti v druge roke, menjati posestnika
    demander la main d'une femme prositi žensko za roko, zasnubiti jo
    donner, préter la main à quelqu'un koga pod roko vzeti, podpreti ga, pomagati mu
    donner, tendre la main à quelqu'un dati, podati roko komu
    se donner la main podati si roko
    donner sa main à quelqu'un poročiti se s kom; poročiti koga
    donner un coup de main à quelqu'un pomagati komu, priskočiti mu v, na pomoč
    écrire à la main pisati z roko
    être en bonnes mains biti v dobrih rokah
    faire une main napraviti vzetek (pri kartanju)
    faire main basse sur quelque chose brez pravice se česa polastiti, ukrasti
    se faire la main à uriti, vaditi se za, v
    faire argent de toute main iz vsega kovati denar
    faire quelque chose haut la main doseči, dobiti kaj brez truda
    forcer la main de quelqu'un prisiliti koga
    gagner quelqu'un de la main prekašati koga
    garder la haute main obdržati premoč, biti prvi
    graisser la main à quelqu'un (familier) podkupiti koga, mazati komu
    lâcher la main opustiti (stvar); popustiti vajeti
    laisser les mains libres à quelqu'un pustiti komu proste roke
    s'en laver les mains (v nedolžnosti, nekrivdi) si umiti roke nad čem
    manger dans la main de quelqu'un (tudi figuré) komu iz roke jesti
    mettre la main sur quelqu'un aretirati koga, vtakniti ga v ječo
    j'en mettrais ma main au feu za to bi dal roko v ogenj
    mettre la dernière main à quelque chose dokončati kaj
    mettre la main à l'œuvre, à l'ouvrage, à la pâte lotiti se dela, začeti delo; iti na delo
    passer la main izročiti svojo oblast, odstopiti
    passer par les mains de quelqu'un iti komu skozi roke, priti komu v roke
    perdre la main priti iz vaje, izgubiti navado za kaj
    prendre quelque chose dans les mains, en main vzeti nekaj v roke (tudi figuré)
    prendre quelqu'un par la main prijeti koga za roko
    prendre son cœur à deux mains zbrati ves svoj pogum
    remettre en main(s) izročiti, dati v roke, v roko
    revenir les mains vides vrniti se, ostati praznih rok
    souiller ses mains (figuré) umazati si roke
    tendre la main beračiti
    à quelqu'un podati komu roko, pomagati mu
    tenir la main à quelque chose skrbeti za kaj, položiti roko na kaj
    tenir quelqu'un par la main držati koga za roko
    se tenir par la main (figuré) združiti se, skupaj držati, biti domenjen
    tenir la main haute à quelqu'un držati koga na kratko
    tomber sous la main de quelqu'un (figuré) pasti komu v roke, priti mu v kremplje
    en venir aux mains spoprijeti se, spopasti se
    toucher dans la main de quelqu'un stisniti komu roko
    vivre du travail de ses mains živeti od dela svojih rok
    il n'y a que la main (figuré) to ni velika razlika
  • maintien [mɛ̃tjɛ̃] masculin vzdrževanje, držanje; nadaljni obstanek; figuré nastop, vedenje, ponašanje; drža (telesa)

    maintien de l'ordre vzdrževanje reda
    donner un maintien à quelqu'un dati, nuditi komu oporo
    perdre son maintien zmesti se, zbegati se
    maintien étudié naštudirana drža, poza
    professeur de danse et de maintien učitelja plesa in (lepega) vedenja