indemnité [ɛ̃dɛmnite] féminin odškodnina; odpravnina; dnevnica; povrnitev škode ali stroškov; doklada
indemnité de déménagement povrnitev selitvenih stroškov
indemnité de dépenses povrnitev stroškov
indemnité de déplacement, de route povrnitev potnih stroškov
indemnité pour cause d'expropriation povrnitev za razlastitev
indemnité de chômage brezposelna podpora
indemnité forfaitaire odpravnina
indemnité de guerre vojna odškodnina
indemnité de séparation odškodnina za ločeno življenje
indemnité journalière dnevnica; boleznina
indemnité kilométrique kilometrina
indemnité locale krajevna doklada
indemnité en nature, pécuniaire odškodnina v naturalijah, v denarju
indemnité parlementaire dnevnice za poslance in senatorje
indemnité de présence dnevnice za prisotnost
indemnité de représentation reprezentančna odškodnina (dodatek, doklada)
indemnité de risque doklada za nevarno delo
indemnité de transport povrnitev prevoznih stroškov
indemnité de vie chère, indemnité de cherté draginjska doklada
accorder (ali: allouer), recevoir une indemnité dati, dobiti odškodnino
avoir droit à une indemnité biti upravičen do odškodnine
être tenu à une indemnité biti obvezan za povrnitev škode
réclamer une indemnité zahtevati odškodnino
Zadetki iskanja
- infus, e [ɛ̃fü, z] adjectif prirojen, naraven
il a la science infuse (familier, ironično) vso modrost je z veliko žlico pojedel; on misli, da vse ve že po naravi, brez dela in truda ni jela - jauge [žož] féminin zakonita (točna) mera ali prostornina; priprava za merjenje prostornine kake posode, rezervoara; tonaža
jauge d'essence, d'huile merilec stanja bencina, olja
fumer à vive jauge globoko in obilno gnojiti - jeu [žö] masculin igra, igranje; šala; garnitura, vrsta; vmesni prostor; delovanje, funkcioniranje, obrat, pogon
camarade masculin de jeu tovariš pri igri
maison féminin de jeu igralnica
passion féminin du jeu igralska strast
vieux jeu staromoden
jeux pluriel en plein air igre na prostem
jeu d'agrément igra za zabavo
jeu de bascule guganje
jeu de cartes, de dés kartanje, kockanje
jeu de clés serija ključev
jeu de casseroles garnitura (kuhinjskih) kozic
jeu de couleurs prelivanje barv
jeu d'échecs šah (igra)
jeu d'enfant otroška, otročja igra
jeu de hasard hazardna igra
jeu du hasard igra usode
jeu inutile (technique) prazen tek
jeu joué že domenjena stvar
jeu de mots besedna igra
les Jeux Olympigues olimpijske igre
jeu de quilles kegljanje
jeu de scène odrska igra
jeu de société družabna igra
au jeu pri igri
en jeu (technique) v obratu, pogonu
à deux de jeu z enakimi šansami za zmago (v igri)
à jeu sûr z zanesljivo šanso za zmago
de bon jeu odkrit in pošten
par manière de jeu za šalo
d'entrée de jeu takoj v začetku
ce n'est qu'un jeu pour moi to je otročje lahko zame
c'est un jeu à se rompre le cou to je zelo tvegana igra
c'est un rude jeu to zna imeti hude posledice
y aller de bon jeu, de franc jeu (figuré) igrati z odprtimi kartami
avoir beau jeu de imeti lahko delo
cacher, couvrir son jeu igrati z zakritimi kartami
donner beau jeu à quelqu'un komu delo lahko napraviti
entrer en jeu (figuré) stopiti v igro, nastopiti, vključiti se, začeti delovati
entrer dans le jeu de quelqu'un pridružiti se komu, stopiti na njegovo stran
être en jeu (figuré) biti v igri; biti vprašljiv, biti v nevarnosti
faire le jeu de quelqu'un (figuré) (nehote) komu v korist delati
se faire un jeu de quelque chose igračkati se s čim
faire bonne mine au mauvais jeu ne kazati nevolje, molče požreti
faites vos jeux! igrajte! stavite!
jouer gros (grand) jeu, un jeu d'enfer visoko igrati, veliko tvegati
jouer un jeu serré previdno igrati
montrer son jeu pokazati svoje karte
se piquer au jeu ne pustiti igre, ne nehati igrati, ne popustiti, ne se pustiti ugnati
prendre en jeu ne resno vzeti
tenir jeu dati revanšo
tirer son épingle du jeu izvleči se iz stiske
cela passe le jeu to gre (odločno) predaleč
le jeu n'en vaut pas la chandelle to se ne izplača, to ni vredno truda
il verra beau jeu! (ironično) bo že videl! bo nekaj doživel! - jour [žur] masculin dan; (dnevna) svetloba, luč; pluriel (človeško) življenje
le jour apparaît, se lève dani se
à jour (tkanina) luknjičast; na tekočem, ažur
à la tombée du jour v mraku
au (grand) jour pri (dobri) dnevni luči
exposer, étaler quelque chose au grand jour (figuré) raztrobiti kaj
au petit jour, à la pointe du jour v jutranjem svitu
au jour le jour iz dneva v dan, sproti, od danes na jutri, tjavdan
au premier jour, un de ces jours v kratkem, v prihodnjih dneh
jour à jour dan za dnem
avant le jour pred dnevnim svitom
dans huit jours čez teden dni, v enem tednu
de jour podnevi, čez dan
officier de jour dežurni častnik
de ce jour današnji
de deux, quatre jours (figuré) novopečen
de deux jours l'un vsak drugi dan
de jour en jour dan za dnem
de mes jours v vsem mojem življenju
de nos jours dandanes, danes
de tous les jours vsakodneven
d'un jour enodneven; kratkotrajen
bonheur masculin d'un jour zelo kratka sreča
d'un jour à l'autre z dneva v dan, vsak dan
du jour tega (današnjega) dne, sodoben
le goût du jour sodoben okus
l'homme du jour najslavnejši človek v tem trenutku
du jour au lendemain (kar) čez noč, hitro
du premier jour od prvega dne
depuis huit jours že teden dni
en plein jour pri belem dnevu
l'autre jour, ces derniers jours oni dan, te dni, pred kratkim; nedavno
le jour de na dan
le jour précédent, suivant prejšnji, naslednji dan
nuit et jour noč in dan
par jour dnevno, na dan, vsak dan
jour par jour dan za dnem
(pendant) le jour podnevi, čez dan
(pendant) des jours entiers cele dneve
sous un jour (dé)favorable v (ne)ugodni luči
sur ses vieux jours na svoje stare dni, v svoji starosti
tous les jours vse dni, vsak dan
un jour ou l'autre ta ali oni dan, prej ali slej
jour de l'an novoletni dan
jour artificiel umetna luč, razsvetljava
jours caniculaires pasji dnevi
jour de conciliation (juridique) termin za poravnavo
jour de congé dan dopusta, (dela, šole) prost dan
jour de déchéance plačilni dan (za menico)
jour de deuil dan žalovanja
jour de l'échéance dan zapadlosti, rok, termin
jour férié (national, légal) (narodni, zakoniti) praznik
jour de fête praznik
jour de foire semanji dan
jour de guigne (familier) nesrečen dan
jour intercalaire prestopni dan
jour de la lessive pralni dan, dan pranja
jour du marché tržni dan
jour de naissance, jour natal rojstni dan
jour de noces, de la mort dan poroke, smrti
jour ouvrable delavnik, delavni (navadni) dan
jour de paie plačilni dan
jour (de réception) sprejemni dan
jour du scrutin (politique) dan volitev
jour de travail delovni dan
clair comme le jour jasen, očiten, evidenten
c'est clair comme le jour to je jasno ko beli dan
c'est comme le jour et la nuit to je kot noč in dan, to je nekaj čisto drugega
c'est mon jour danes imam službo, danes sem jaz na vrsti
à chaque jour suffit son mal, sa peine vsak dan ima svoje nadloge
les jours se suivent et ne se ressemblent pas časi se spreminjajo
beau comme le jour zelo lep, lepo oblečen
chute féminin du jour znočitev
demi-jour somrak; figuré pomračitev, negotovost
équipe féminin de jour dnevni posad (šiht)
exploitation féminin à jour dnevni kop (v rudniku)
faux jour slaba luč (tudi figuré)
grand jour svetel, bel dan
mauvais jour slab, nesrečen dan
naissance féminin, pointe féminin du jour (dnevni) svit
ordre masculin du jour dnevni red
percé à jour preluknjan, predrt
petit jour svit, svitanje
les vieux jours starost, dnevi v starosti
attenter aux jours de quelqu'un komu po življenju streči
avoir son jour imeti (svoj) sprejemni dan
cacher le jour à quelqu'un biti komu na luči, luč komu zaslanjati
donner le jour (à un enfant), à quelque chose roditi (otroka), spraviti v življenje
donner un beau jour à quelque chose nekaj v pravo luč postaviti
donner les, ses huit jours à quelqu'un komu službo odpovedati
être à jour biti na tekočem, sproti reševati (zadeve, posle), biti ažuren
être dans son bon jour biti v dobrem razpoloženju, dobre volje
être de jour imeti dežurno službo, biti dežuren
il fait jour dan je, svetlo je
se faire jour daniti se; na dan priti; pot si utreti, uveljaviti se
faire de la nuit le jour et du jour la nuit iz noči dan napraviti
jeter le, du jour sur quelque chose pojasniti, razjasniti kaj
mettre à jour spraviti na tekoče, narediti ažurno, opraviti, rešiti (pošto), urediti, razčistiti kaj
mettre au jour na dan prinesti, na svet prinesti, izdati (knjigo); seznaniti
mettre dans son vrai jour v pravo luč postaviti
montrer, présenter, voir sous un jour favorable pokazati, predstaviti, videti v ugodni luči
noter ses dépenses au jour le jour vsak dan sproti si zapisovati izdatke
percer à jour (figuré) razkriti
la police a percé à jour le réseau secret des trafiquants de stupéfiants policija je odkrila tajno mrežo prekupčevalcev z mamili
prendre jour pour quelque chose določiti dan za kaj; domeniti se (avec quelqu'un s kom)
priver quelqu'un du jour, ravir le jour à quelqu'un komu življenje vzeti
tenir quelqu'un à jour sproti obveščati koga
venir à jour priti na dan
vivre au jour le jour živeti od danes na jutri, iz rok v usta, tjavdan
voir le jour zagledati luč sveta, priti na dan, iziti (knjiga) - journée [žurne] féminin dan, dnevni čas; dnevno delo; spominski dan
journée chaude, froide, pluvieuse topel, hladen (mrzel), deževen dan
la journée de 8 heures 8-urni delovni dan
journée de travail delovni dan
faire journée blanche izostati od dnevnega dela
homme de journée dninar, dnevničar
la Journée du Combattant dan borca
journée aéronautique dan letalstva
être payé à la journée biti plačan od dneva, od dnevnega dela
travail masculin à la journée šihtno delo
travailler à pleine journée celodnevno delati
femme féminin de journée postrežnica; snažilka
des journées entières cele dneve
toute la sainte journée ves ljubi božji dan
(de) toute la journée ves dan
à grandes, petites journées hitro, počasi
journée de chômage dan, ko se ne dela
les trois Journées (histoire) 27., 28. in 29. julij 1830
mentir à la journée (familier) lagati, da se kar kadi - jus [žü] masculin sok; populaire voda, črna kava, familier bencin, familier električni tok
jus de fruits, de citron, de raisin sadni, citronin, grozdni sok
(familier) jus de la treille, de la vigne vino
jus de viande mesni sok
(populaire) avoir du jus biti eleganten, šik
jus de bâton batine
c'est jus vert et vert jus to je eno in isto
laisser cuire quelqu'un dans son jus pustiti koga v njegovih težavah
(populaire) un bon jus dobra kava
(populaire) balancer quelqu'un au jus zagnati koga v vodo
(populaire) il n'y a plus de jus ni več (električnega) toka
(populaire) ça vaut le jus to se izplača - là [la] adverbe tam, tja
de là od tod
là-haut tam zgoraj
là-bas tam doli
là-dessus na to
à quelque temps de là nekaj časa kasneje, potem
d'ici là dotlej
loin de là ma pensée niti ne mislim na to
qu'entendez-vous par là? kaj hočete reči s tem?
jusque-là do tu, doslej
par-là tu, s tem, na ta način
par-ci, par-là tu pa tam, od časa do časa
là là! no, no!
loin de là daleč od tega
ç i et là sem in tja, tu pa tam
être un peu là (populaire) ne biti v strahu, v tesnobi
je n'en suis pas encore là še nisem tako daleč
j'en passe par là ne preostane mi nič drugega
pianter là quelqu'un koga pustiti čakati, pustiti na cedilu
restons-en-là ostanimo pri tem! - laisser [Iɛse] verbe transitif po-, pre-, za-pustiti; preiti, zamolčati
avoir le prendre et le laisser imeti izbiro
c'est à prendre ou à laisser ali to vzamete ali pa ne (druge izbire ni)
ne pas laisser de ne opustiti, ne nehati
laisser en blanc pustiti belo, prazno, nepopisano
laisser voir pokazati
laisser pour compte (commerce) dati zopet na razpolago
laisser tomber spustiti(na tla)
laisser de côté, à part pustiti ob strani
laisser à désirer ne popolnoma zadovoljiti
ne rien laisser au hasard ničesar ne prepustiti slučaju
laisser à penser dati misliti
laisser faire, dire pustiti koga, da dela, govori, kar hoče
ne pas laisser de faire quelque chose ne zamuditi kaj napraviti
cette réponse ne laisse pas de m'étonner ta odgovor me res preseneča
laisser dormir (figuré) pustiti pri miru
laisser tranquille pustiti na miru
laisser à entendre, à comprendre dati razumeti
se laisser prepustiti se
se laisser aller zanemariati se
se laisser aller à spozabiti se
se laisser dire pustiti si reči, dopovedati
se laisser faire ne se upirati, pristati na
se laisser tout faire ničemur se ne upirati, vse prenesti, potrpeti
se laisser faire une douce violence upirati se navidezno in končno popustiti
laisser là pustiti na cedilu
laisser quelqu'un libre de faire quelque chose komu na voljo pustiti, da kaj naredi
laisser passer pustiti kaj iti mimo, pustiti, da se kaj godi
se laisser porter par le courant (figuré) plavati s tokom
laisser sa vie, (populaire) ses os, sa peau, ses bottes umreti
je vous laisse (familier) (zdaj) grem
laissez (donc)! pustite (vendar) to!
cela ne laisse pas d'être dangereux to je kljub temu (prej ko slej), to ostane še vedno nevarno
cela se laisse manger, entendre to se da jesti, slišati
il faut bien faire et laisser dire delaj prav in ne boj se nikogar
il m'a laissé en plan, en rade (familier) pustil me je na cedilu
laisser des plumes dans une affaire (familier) mnogo izgubiti v kaki zadevi - lampe [lɑ̃p] féminin svetilka, žarnica; (radio) cev
lampe électrique žarnica
poste masculin à 6 lampes 6-cevni radijski sprejemnik
lampe à pétrole petrolejka
la lampe a sauté žarnica je pregorela
lampe à acétylène, à alcool svetilka na karbid, na špirit
lampe à arc obločnica
lampe au néon neonska svetilka
lampe électrique de poche žepna (električna) svetilka
lampe de mineur, de sûreté rudarska svetilka
lampe de suspension, de table viseča, namizna svetilka
lampe (électrique) en quarz višinsko sonce (umetno)
s'en mettre plein la lampe (populaire) mnogo jesti, piti; nabasati se z jedačo in pijačo
il n'y a plus d'huile dans la lampe (figuré) h koncu gre (z bolnikom) - larron, nesse [larɔ, -rɔnɛs] masculin, féminin tat, tatica; kradljivec, zmikavt
le bon et le mauvais larron (religion) desni in levi razbojnik (na križu)
donner la bourse à garder au larron kozla za vrtnarja narediti
s'entendre comme larrons en foire biti medsebojno dogovorjen, sporazumen
l'occasion fait le larron prilika naredi tatu - lier [lje] verbe transitif na-, pre-, z-vezati
le contrat me lie pogodba me veže
lier conversation začeti pogovor
lier amitié spoprijateljiti se, skleniti prijateljstvo
lier une sauce zgostiti omako z moko
lier les mains à quelqu'un (figuré) komu roke zvezati
avoir partie liée avec quelqu'un imeti s kom skupne interese
j'ai la langue liée o tem ne smem govoriti
j'ai les bras, les mains lié(e)s imam zvezane roke
lier la langue à quelqu'un komu jezik zavezati
être livré pieds et poings liés à quelqu'un biti komu izročen na milost in nemilost
être (très) lié avec quelqu'un biti s kom (dober) prijatelj
se lier par un serment zavezati se s prisego
se lier zavezati se, povezati se
lier partie avec quelqu'un sodelovati s kom v skupni stvari - lieu [ljö] masculin kraj, mesto, prostor; pluriel bivališče (hiša, stanovanje)
en premier, second lieu na prvem, drugem mestu
en dernier lieu na zadnjem mestu, končno
au lieu de namesto
au lieu que namesto da, medtem ko
en haut lieu na visokem mestu, pri oblasti, pri oblastnikih
lieu commun banalnost, trivialnost
lieu de naissance rojstni kraj
lieu de travail delovno mesto
lieux pluriel saints sveti kraji (Jeruzalem, Palestina)
lieu du domicile kraj stalnega bivališča
lieu de pélerinage božja pot
lieu de la scène prizorišče
lieu de rassemblement zbirališče
lieu du supplice morišče
lieu touristique turističen kraj
lieu de départ odhodni kraj
lieu de destination namenilni kraj
en lieu de sûreté na varnem
lieu public javen prostor (kino, kavarna itd.)
lieux pluriel d'aisances stranišče, latrina
mauvais lieu razvpita hiša (kraj), hiša razuzdanosti
les hauts lieux prizorišče velikih dejanj
en tous lieux vsepovsod
en temps et lieu ob primernem času in na primernem mestu
sur les lieux na mestu
se rendre sur les lieux (o policiji) iti na kraj prestopka, zločina
avoir lieu vršiti se, goditi se
avoir lieu de imeti povod za
n'avoir ni feu ni lieu, être sans feu ni lieu ne imeti strehe nad glavo, ne imeti stalnega bivališča
il y a tout lieu de croire que ... zelo verjetno je, da ..., vse kaže, da ...
s'il y a lieu če bo treba
il n'y a lieu de s'inquiéter ni potrebno se vznemirjati
donner lieu dati povod, povzročiti
donner lieu de upravičevati, dovoljevati
ce n'est pas le lieu de discuter tu ni primerno mesto za diskusijo
tenir lieu de nadomestiti - loi [lwa] féminin zakon, postava; pravo
d'après la loi po, ustrezno zakonu
loi pénale, criminelle kazenski zakon
loi de l'offre et de la demande zakon ponudbe in povpraševanja
loi martiale nagli sod
loi du talion zakon povračila (zob za zob)
loi électorale volilni zakon
loi du milieu (= de la pègre) zakon podzemlja (zločincev, sleparjev ipd.)
loi de la pesanteur zakon težnosti
lois pluriel de la guerre vojni zakon, vojno pravo
disposition féminin, article masculin de loi zakonska določba
dans l'esprit de la loi v duhu zakona
au nom de la loi v imenu zakona
hors la loi izven zakona
infraction féminin aux lois kršitev zakonov
projet masculin de loi zakonski načrt
avoir force de loi imeti zakonsko moč
j'ai la loi pour moi imam zakon (pravico) na svoji strani
enfreindre (ali contrevenir à), transgresser, respecter, observer la loi prekršiti, prestopiti, spoštovati, izpolnjevati zakon
faire loi biti obvezen
je m'en fais une loi to smatram za svojo obveznost, dolžnost
nul n'est censé d'ignorer la loi nepoznavanje zakona ne varuje pred kaznijo
prendre force de loi postati pravnomočen
passer en loi postati zakon
la loi a passé zakon je bil sprejet
promulguer une loi razglasiti zakon
prendre, recevoir, subir la loi de quelqu'un biti odvisen od koga
tourner, éluder la loi obiti zakon
nécessité fait loi sila kola lomi - loin [lwɛ̃] adverbe daleč(proč); daleč oddaljen (de od); daleč nazaj (dans v)
au loin v daljavi, daleč proč, daleč nazaj
de loin od daleč, iz daljave
de loin en loin tu pa tam, od časa do časa
du plus loin que je me souvienne kakor najbolj daleč nazaj se sploh morem spomniti
ni de près ni de loin docela, popolnoma, familier absolutno ne
non loin de ne daleč od
plus loin dljè, dljè nazaj
loin que (+ subj) daleč od tega, da bi ..., namesto da bi, ne samo, da ne ...
loin qu'il m'aide, il me nuit ne samo, da mi ne pomaga, temveč mi še celó škoduje
aller loin iti daleč(tudi figuré), uspeti (v življenju)
aller, mener loin imeti velike posledice
ne plus aller loin (familier) ne več dolgo trave tlačiti
aller trop loin (zlasti figuré) predaleč iti, pretiravati
être bien loin de niti misliti ne na to, da bi ...
être loin (figuré) biti odsoten z mislimi
être loin de son compte zelo se uračunati, figuré zelo se motiti
être parents de loin biti v daljnjem sorodstvu
mener loin dolgo trajati (zaloga), figuré daleč se povzpeti
porter loin daleč segati
voir loin daleč videti (figuré), biti bistroviden
ne pas voir plus loin que son nez (familier) biti zelo kratkoviden (tudi figuré)
il y a loin de ... à daleč je od ... do, velika je razlika med ... in ...
il ne le portera pas bien loin (figuré) s tem ne bo daleč prišel
loin d'ici! proč od tod! pojdi(te) mi izpred oči!
loin de là! daleč od tega! kje pa! popolnoma napačno!
loin de moi cette pensée! še zdaleč ne mislim na to!
pas à pas on va loin počasi se daleč pride
loin des yeux, loin du cœur daleč od oči, daleč od srca - long, ue [lɔ̃, g] adjectif dolg; dolgotrajen; počasen; redek (juha); adverbe dolgo, dolgo časa; masculin dolžina
long de 5 mètres 5 m dolg
long comme un jour sans pain neskončno dolg
à la longue sčasoma
à long terme dolgoročen
de 3 mètres de long 3 metre dolg
de long en large sem in tja, gor in dol
de long en long vedno dalje, dljè
de longue main (figuré) oddavna
en long v dolžino, dolg
en long et en large po dolžini in širini
le long de vzdolž, ob
tout le long de sa vie vse svoje življenje
(tout) au long, tout du long (figuré) na dolgo in na široko, obširno
tout le long de la journée ves dolgi dan
à une longue échéance dolgoročno
nous sommes amis de longue date smo dolgoletni prijatelji
canon masculin à longue portée daljnometni top
aller de long en large hoditi sem in tja, gor in dol
avoir le bras long (figuré) imeti velik vpliv, biti vplivna oseba
en dire long mnogo govoriti, povedati o
son attitude en dit long njegovo zadržanje pove vse o tem, je dovolj jasno glede tega
être long dolgo trajati
être long à venir (dolgo) se pustiti čakati
faire long feu vleči se, ne biti ne konca ne kraja (česa)
en savoir long sur dobro se spoznati na, mnogo vedeti o
tomber de tout son long pasti po vsej svoji dolžini - machine [mašin] féminin stroj; motor; mehanizem; pogonska naprava; lokomotiva; letalo; familier bicikel; figuré avtomat, orodje (brez volje); človek (otrok) navade; familier oné, stvar; vieilli zvijača, mahinacija; vieilli genialno delo
fait à la machine narejen s strojem, strojni
une grande machine delo (slika, kip) zelo velikih dimenzij
machine à additionner et à soustraire stroj za seštevanje in odštevanje
machines agricoles poljedelski stroji
machine à calcul(er) (électronique) (elektronski) računalnik
machine à coudre, à écrire, à laver, à meuler šivalni, pisalni, pralni, brusilni stroj
machine à écrire portative potovalni pisalni stroj
machine électro-comptable električni računski stroj
machine de guerre vojni, uničevalni stroj
machine d'imprimerie, à traduire, à tricoter, à vapeur tiskarski, prevajalni, pletilni, parni stroj
machine infernale peklenski stroj
machine à laver la vaisselle, machine lave-vaisselle pomivalni stroj
machine motrice pogonski stroj
machine en panne pokvarjen stroj
machine à polycopier stroj za razmnoževanje (npr. skript)
(vieilli) machine ronde Zemlja
machine routière cestni gradbeni stroj
machine à semer sejalni stroj, sejalnica
machine à stenographier stroj za stenografiranje
machine (à écrire) volante elektronski pisalni stroj
atelier masculin de construction de machines delavnica, tovarna strojev
construction de machines izdelovanje, konstruiranje strojev
graisse féminin, huile féminin de machines strojna mast, strojno olje
salle féminin de machines hala za stroje
écrire, (fum) taper à la machine pisati s pisalnim strojem, tipkati
faire machine en arrière (železnica) nazaj, ritensko voziti
il est une simple machine entre les mains de ses amis on je le slepo orodje v rokah svojih prijateljev
mettre une machine en marche spraviti stroj v pogon - madame [madam] féminin (milostljiva) gospa; hišna gospodarica, gospodinja; Vaša gospa (soproga)
Madame X. gospa X.; pluriel mesdames! spoštovane gospe!
madame la Présidente ga. predsednica
madame la Directrice ga. ravnateljica
Madame le député, la Députée gospa poslanka
madame votre mère Vaša (gospa) mati
(familier) une madame, (pluriel madames) dama, gospa
jouer à la madame igrati veliko damo
madame est servie miza je pogrnjena, gospa!
mesdames, mesdemoiselles, messieurs! spoštovane gospé in gospodje! - main [mɛ̃] féminin roka (tudi figuré); figuré ročnost, spretnost; delo, delovanje, delavnost; moč; pisava; technique kavelj, kljuka, ročaj, držaj; prednost (pri kartanju)
1.
à la main, en main v roki
à main gauche, droite na levi (levo), na desni (desno)
à deux mains, à quatre mains (musique) dvo-, štiriročno
à deux mains, à pleines mains z obema, s polnima rokama
(homme masculin) à toutes mains (človek) za vsa dela
à main armée z orožjem v roki
à main levée prostoročno
à pleines mains obilno, ne da bi štel
la main dans la main z roko v roki
de la main (droite) z (desno) roko
de main en main od, iz roke v roko, do roke
de la main à la main neposredno, direktno
de main de maître mojstrsko
de bonne main iz (dobro) poučenih krogov
de longue main dolgo, skrbno
préparé de longue main skrbno, dolgo pripravljen
de première main iz prve roke, iz najboljšega vira
des deux mains z obema rokama, z vnemo, hitro
en (propre) main lastnoročno
en mains tierces v roke, v rokah nekoga tretjega
en un tour de main v hipu, naenkrat
entre les mains de quelqu'un v rokah, v oblasti neke osebe
par ses mains, de sa main z lastno roko
sous main, en sous-main, par dessous main pod roko, skrivaj
sous la main, en main pri roki
la main sur la conscience! roko na srcé!
haut les mains! roke kvišku!
bas les mains! roke proč!
pas plus que sur la main! (familier) niti sledu ne, nič!
2.
mains de caoutchouc gumijaste rokavice
main forte féminin odločna, krepka, dejanska pomoč
main féminine, de qualité žensko, kvalitetno delo
main-d'œuvre féminin delovna sila, delo (delavca), izgotovitev izdelka
main spécialisée kvalificirane, šolane delovne moči, strokovnjaki
main temporaire sezonski delavci, sezonsko delo
main de papier 25 pol papirja
main de passe (typographie) pretisk
main courante, coulante (stopniščna) ograja ipd.
3.
arbre masculin droit sur les mains (sport) stoja na rokah
bagages mpt à main ročna prtljaga
cheval masculin à deux mains jezdni in vprežni konj
combat masculin de main borba moža proti možu, spopad; lokalna vojaška akcija
coup masculin de main (figuré) spreten napad z malo ljudmi
fabrication féminin à la main, ouvrage masculin fait à la main ročna izdelava, ročno delo
fait à la main ročno izdelan, figuré (skrivaj) domenjen
homme masculin de main odločen, često brezobziren človek (v službi koga drugega)
nouvelles féminin pluriel à la main najnovejše dnevne novice
nu comme la main čisto gol, čisto nag
petite main (figuré) učenka, vajenka v šiviljski stroki
première, seconde main prva, druga pomočnica (zlasti šivilja v modni hiši)
tissé à la main ročno tkan
tour masculin de main spretnost, ročnost
travail masculin des mains ročno delo
vote masculin à main levée glasovanje z dvigom rok
4.
s'en aller les mains vides oditi praznih rok
ne pas y aller de main morte (figuré) energično, brutalno, nasilno nastopiti ali ravnati
avoir la main razdeliti karte; izigrati; biti bankir (pri kartanju)
avoir les mains liées (figuré) imeti zvezane roke
avoir la main dans quelque chose imeti svoje prste pri kaki stvari
avoir de la main, n'avoir pas la main gourde imeti spretno, urno roko
avoir quelqu'un sous sa main (figuré) imeti koga v rokah
avoir la bonne main, la main heureuse, sûre, légère imeti srečno, zanesljivo, lahko roko, biti spreten
avoir le cœur sur la main biti zelo darežljiv
avoir les mains crochues imeti dolge prste, krasti
avoir la haute main sur quelque chose imeti trdno kaj v rokah
avoir la main leste (figuré) rad udariti ali tepsti
avoir les mains longues (figuré) imeti dobre zveze
avoir les mains nettes imeti čiste roke, čisto vest
battre des mains ploskati, s ploskanjem odobravati
changer de mains preiti v druge roke, menjati posestnika
demander la main d'une femme prositi žensko za roko, zasnubiti jo
donner, préter la main à quelqu'un koga pod roko vzeti, podpreti ga, pomagati mu
donner, tendre la main à quelqu'un dati, podati roko komu
se donner la main podati si roko
donner sa main à quelqu'un poročiti se s kom; poročiti koga
donner un coup de main à quelqu'un pomagati komu, priskočiti mu v, na pomoč
écrire à la main pisati z roko
être en bonnes mains biti v dobrih rokah
faire une main napraviti vzetek (pri kartanju)
faire main basse sur quelque chose brez pravice se česa polastiti, ukrasti
se faire la main à uriti, vaditi se za, v
faire argent de toute main iz vsega kovati denar
faire quelque chose haut la main doseči, dobiti kaj brez truda
forcer la main de quelqu'un prisiliti koga
gagner quelqu'un de la main prekašati koga
garder la haute main obdržati premoč, biti prvi
graisser la main à quelqu'un (familier) podkupiti koga, mazati komu
lâcher la main opustiti (stvar); popustiti vajeti
laisser les mains libres à quelqu'un pustiti komu proste roke
s'en laver les mains (v nedolžnosti, nekrivdi) si umiti roke nad čem
manger dans la main de quelqu'un (tudi figuré) komu iz roke jesti
mettre la main sur quelqu'un aretirati koga, vtakniti ga v ječo
j'en mettrais ma main au feu za to bi dal roko v ogenj
mettre la dernière main à quelque chose dokončati kaj
mettre la main à l'œuvre, à l'ouvrage, à la pâte lotiti se dela, začeti delo; iti na delo
passer la main izročiti svojo oblast, odstopiti
passer par les mains de quelqu'un iti komu skozi roke, priti komu v roke
perdre la main priti iz vaje, izgubiti navado za kaj
prendre quelque chose dans les mains, en main vzeti nekaj v roke (tudi figuré)
prendre quelqu'un par la main prijeti koga za roko
prendre son cœur à deux mains zbrati ves svoj pogum
remettre en main(s) izročiti, dati v roke, v roko
revenir les mains vides vrniti se, ostati praznih rok
souiller ses mains (figuré) umazati si roke
tendre la main beračiti
à quelqu'un podati komu roko, pomagati mu
tenir la main à quelque chose skrbeti za kaj, položiti roko na kaj
tenir quelqu'un par la main držati koga za roko
se tenir par la main (figuré) združiti se, skupaj držati, biti domenjen
tenir la main haute à quelqu'un držati koga na kratko
tomber sous la main de quelqu'un (figuré) pasti komu v roke, priti mu v kremplje
en venir aux mains spoprijeti se, spopasti se
toucher dans la main de quelqu'un stisniti komu roko
vivre du travail de ses mains živeti od dela svojih rok
il n'y a que la main (figuré) to ni velika razlika - maintien [mɛ̃tjɛ̃] masculin vzdrževanje, držanje; nadaljni obstanek; figuré nastop, vedenje, ponašanje; drža (telesa)
maintien de l'ordre vzdrževanje reda
donner un maintien à quelqu'un dati, nuditi komu oporo
perdre son maintien zmesti se, zbegati se
maintien étudié naštudirana drža, poza
professeur de danse et de maintien učitelja plesa in (lepega) vedenja