Franja

Zadetki iskanja

  • tant [tɑ̃] adverbe toliko; tako zelo; tako dolgo

    tant que tako dolgo kot; dokler
    tant que tako ... kot (tudi)
    en tant que (v svojstvu) kot; v kolikor
    si tant est que če je to tako, vzemimo da, če sploh
    tant que ça (familier) toliko
    tant bien que mal kolikor toliko, za silo
    tant mieux, tant pis toliko bolje, toliko slabše
    tant et plus še (mnogo) več
    tant plus que moins nič manj in nič več
    (un) tant soit peu čisto malo, nekoliko
    tant (il) y a que ... naj bo to, kot hoče ...; skratka
    tant s'en faut que ... daleč od tega, da ...; ne samo, da ne, temveč še celó ...
  • tempête [tɑ̃pɛt] féminin (hud) vihar; nevihta, neurje; figuré prepir, hrup; toča (žalitev)

    une tempête d'applaudissements vihar odobravanja, bučno ploskantje
    tempête de neige snežni metež
    lampe-tempête, briquet-tempête masculin svetilka, vžigalnik, pri kateri (katerem) zaščiteni plamen ne ugasne niti v hudem vetru
    une tempête dans un verre d'eau (figuré) mnogo hrupa za nič
    déchaîner la tempête sprožiti vihar
    la tempête se lève nevihta izbruhne
    qui sème le vent récolte la tempête (proverbe) kdor veter seje, vihar žanje, figuré kdor ščuva k nasilnosti, se izpostavlja veliki nevarnosti
  • temps [tɑ̃] masculin čas; obdobje, doba; stadij; vreme, vremensko stanje; musique tempo, takt; grammaire čas; automobilisme takt; (= temps de service) militaire rok vojaške službe

    à temps o pravem času, pravočasno
    au temps jadis nekoč, nekdaj
    avant le temps predčasno, prezgodaj, preuranjeno
    avec le temps sčasoma, v teku časa
    du temps que ko
    dans le temps (familier) nekoč, nekdaj
    dans peu de temps kmalu, v kratkem
    de temps à autre, de temps en temps od časa do časa, tu pa tam, sem ter tja
    de mon temps ko sem bil (jaz) mlad
    de tout temps od nekdaj, vedno
    ces derniers temps zadnje čase
    depuis quelque temps že nekaj časa
    du temps de Louis XIV za (časa) Ludvika XIV.
    en ce temps v tistem času, tisti čas
    en même temps istočasno, hkrati
    en peu de temps hitro
    en son temps svoj čas
    en deux temps, trois mouvements zelo hitro
    en temps normal v normalnem času
    en temps ordinaire v običajnih okoliščinah
    en temps opportun, utile v pravem, v primernem času
    en temps et lieu o prirnernem času in na primernem kraju
    en un rien de temps hitro, v hipu
    en tout temps ob vsakem času, vselej, vedno
    entre temps med tem
    par le temps qui court dandanes, v teh časih
    par un beau temps pri lepem vremenu
    (sortir) par tous les temps (iti ven) pri vsakem vremenu
    la plupart du temps skoraj vedno
    pour un temps nekaj časa, začasno
    sans perdre de temps nemudoma, brez odlašanja
    tout le temps ves čas, neprestano
    temps d'arrêt odlog, zamuda
    temps à averse naliv
    un temps de chien pasje vreme
    temps d'épreuve preskusna doba
    temps du lieu krajevni čas
    temps lourd soparno vreme
    les temps modernes novi vek
    temps mort (sport) čas, ko je tekma prekinjena; čas nedelavnosti, neobratovanja
    temps passé preteklost, nekdanjost
    temps du parcours (aéronautique) čas poleta, letenja
    temps de pluie deževje
    temps de pose (photographie) čas osvetlitve
    temps prohibé doba prepovedi lova
    temps record rekorden čas
    temps pour réfléchir čas za premislek
    temps de repos čas mirovanja, počivanja, počitka
    temps solaire sončni čas
    le bon vieux temps dobri stari časi
    caractère masculin général du temps vremensko stanje
    emploi masculin du temps urnik
    épargne féminin, perte féminin de temps prihranek, izguba časa
    moteur masculin à deux temps, à quatre temps dvo-, štiritakten motor
    prévision féminin du temps napoved vremena, vremenska napoved
    avoir le temps utegniti, imeti čas
    n'avoir qu'un temps biti začasen, kratkotrajen
    il y a peu de temps (še) pred kratkim, ni dolgo tega
    il n'y a pas de temps à perdre ne smemo izgubljati časa
    vous avez tout le temps imate dovolj časa, imate časa, kolikor ga potrebujete, želite
    le temps s'éclaircit vreme se jasni
    être de son temps iti s časom, biti sodoben
    il n'en est plus temps ni več časa za to, prepozno je
    il est grand temps skrajni čas je
    il n'est que temps čas je že
    se donner, se payer, prendre du bon temps zabavati se
    il fait beau (mauvais) temps lepo (slabo) vreme je
    faire passer le temps à quelqu'un komu čas preganjati, kratkočasiti koga
    avoir fait son temps odslužiti
    ce vêtement a fait son temps ta obleka je odslužila
    le temps se gâte vreme se kvari (slabša)
    gagner du temps pridobiti na času
    perdre du temps, le temps čas izgubljati
    prendre beaucoup de temps vzeti mnogo časa
    prenez votre temps! nič ne hitite!
    le temps presse čas pritiska, mudi se
    prendre le temps comme il vient prilagoditi se okoliščinam
    rattraper le temps perdu dohiteti izgubljeni čas
    réaliser le meilleur temps doseči najboljši čas
    travailler à plein temps, à mi-temps delati s polnim, polovičnim časom
    tromper le temps (dolg)čas preganjati
    tuer le temps čas ubijati
    chaque chose en son temps (proverbe) vsaka stvar ob svojem času
    faire la pluie et le beau temps (figuré) imeti velik vpliv, veliko moč
    le temps adoucit les peines (proverbe) čas zaceli vse rane
  • tenter [tɑ̃te] verbe transitif poskusiti, (po)skušati; zapeljevati, skušati, spravljati v skušnjavo, mikati, dražiti

    tenter le coup (figuré) poskusiti
    il a tenté de se suicider poskusil je napraviti samomor
    tenter la fortune, la chance poskusiti srečo
    tenter l'impossible poskusiti nekaj nemogočega
    (vieilli) Dieu tenta Abraham Bog je preskusil, dal na preskušnjo Abrahama (njegovo zvestobo)
    vous tentez Dieu (figuré) izpostavljate se velikim nevarnostim (kot da bi zahtevali od Boga, naj naredi čudež za vas)
    tenter le diable izpostavljati (se) skušnjavi
    tenter de convaincre quelqu'un skušati koga prepričati
    ça ne me tente guère to me prav nič ne mika
    je suis bien tenté de ... zelo me mika, da bi ...; nagibljem se k temu, da bi ...
    se laisser tenter par pustiti se zapeljati po, ukloniti se, vdati se
    tenter tout pour réussir poskusiti vse, da bi uspeli
  • tintin [tɛ̃tɛ̃] masculin cingljanje, zvenenje

    tintin! (vzklik ogorčenja, nevolje) kajpak! seveda!
    (populaire) faire tintin de quelque chose biti brez česa, obrisati se pod nosom za kaj
    on va encore faire tintin (figuré) še si bomo zadrgnili pas!
    mais nous, tintin, on n'a rien eu! mi, seveda, nismo dobili nič!
  • torchon [tɔršɔ̃] masculin krpa, cunja; malovreden časopis; slab tekst; umazano, slabo oblečeno dekle

    papier masculin torchon papir za risanje, za akvarele, gvaše
    votre devoir est un vrai torchon vaša naloga ni nič vredna
    être fait comme un torchon (familier) biti zanemarjene, umazane zunanjosti
    se donner un coup de torchon (vieilli, militaire) sabljati se
    coup masculin de torchon hud udarec; pretep; prepir; huda graja; čistka; (marine) nenaden vihar
    (populaire) mettre la viande dans le torchon leči (v posteljo)
    ne pas mélanger les torchons et les serviettes (figuré) ravnati z ljudmi različno, po njihovi socialni ravni
  • touche [tuš] féminin

    1. tipka

    touche d'un piano, d'une machine à écrire tipka klavirja, pisalnega stroja

    2. ribji prijem (ugriz)

    pas la moindre touche aujourd'hui, je n'ai rien pris nobena (riba) ni danes prijela, nič nisem ujel
    (familier) faire une touche srečati koga, ki se odzove galantni (ljubezenski) ponudbi
    avoir la touche, une touche očitno kemu ugajati, figuré osvojiti kcga

    3. (= ligne féminin de touche) stranska mejna črta pri rugbyju

    le ballon est sorti en touche žoga je šla čez mejno črto
    il y a touche žoga je v autu
    (familier) rester, être mis sur la touche biti v položaju neaktivnosti

    4.

    pierre féminin de touche preskusni kamen
    ce sera la pierre de touche de son honnêteté to bo preskusni kamen njegove poštenosti

    5. (slikarstvo) polaganje barve na platno s čopičem; način slikanja, slog, ton; kontrast kake barve do drugih barv

    reconnaître la touche d'un peintre spoznati način slikanja kakega slikarja
    (populaire) avoir une drôle de touche smešno se obnašati, biti smešne zunanjosti, biti smešno oblečen
  • tout [tu] masculin, pluriel touts, celota

    le tout et la partie celota in del
    du tout au tout popolnoma
    changer du tout au tout popolnoma (se) spremeniti
    du tout, pas du tout, point du tout nikakor ne
    il ne fait pas froid du tout prav nič ni mraz
    rien du tout prav nič, čisto nič
    il n'a rien dit du tout prav nič ni rekel
    le tout est de (vaincre) glavno je (zmagati)
    former un tout tvoriti, oblikovati celoto
    vendez le tout prodajte vse!
    risquer le tout pour le tout vse na kocko staviti
  • tragique [tražik] adjectif tragičen, tragiški; figuré žalosten, nesrečen; pretresljiv; masculin tragika, tragičnost; usodna nesreča

    auteur masculin tragique pisec tragedij; tragik
    (familier) ce n'est par tragique to ni nobena tragedija; to ni nič hudega
    il a eu une fin tragique doživel je tragičen konec
    prendre une chose au tragique stvar tragično vzeti, jemati
    tourner au tragique obrniti se na tragično
  • trou [tru] masculin luknja; figuré vrzel; bedno stanovanje, brlog; populaire jama, grob; uho (šivanke); familier zakotna, odmaknjena vas

    trou à fumier gnojiščna jama
    trou d'obus lijak od granate
    trou de la serrure luknja pri ključavnici
    trou de sonde, de forage vrtina
    trou du souffleur suflerjeva školjka
    le trou normand (figuré) žganje, ki se pije sredi obeda
    trou d'air zračna luknja (žep)
    un petit trou pas cher odmaknjena vasica, cenena za letovanje
    faire un trou à la bourse globoko seči v žep
    faire un trou pour en boucher d'autres (figuré) napraviti nov dolg, da bi z njim poplačali druge (stare)
    faire son trou (figuré) visoko se povzpeti, uspeti v življenju
    il n'est jamais sorti de son trou on ni nikoli potoval, ne pozna prav nič sveta
    avoir des trous de mémoire pozabljati
    rester dans son trou (figuré) skri(va)ti se
  • valoir* [valwar] verbe intransitif, verbe transitif veljati, biti vreden, stati (stanem); biti toliko vreden kot, biti enak; zaslužiti, upravičiti; prinesti, dati

    valoir cher, pas cher biti drag, poceni
    valoir son pesant d'or biti zlata vreden
    valoir son prix biti vreden svoje cene
    ce climat ne me vaut rien to podnebje mi ne prija, mi škoduje
    faire valoir uveljaviti, izkoristiti kaj
    se faire valoir uveljaviti se
    il vaut mieux (se taire) bolje je (molčati)
    ça ne me dit rien qui vaille to me nič ne mika
    valoir la peine biti vreden truda, izplačati se
    allez à Bled, ça en vaut la peine pojdite na B., izplača se
    ne faire rien qui vaille nič dobrega (pametnega, koristnega) ne narediti
    autant vaudrait bilo bi tudi primerno
    la gloire que ses exploits lui ont value slava, ki so mu jo prinesli njegovi podvigi
    à valoir sur na račun
    verser un acompte à valoir sur l'achat de la voiture dati naplačilo na račun za nakup avtomobila
    vaille que vaille za silo, približno, takó ali takó
  • vau-l'eau (à) [volo] adverbe po vodi, niz vodo

    s'en aller vau-l'eau (à) iti po vodi, iti v nič
  • velours [velur] masculin žamet, baržun; napačno vezanje ("z" namesto "t")

    doux comme du velours mehek ko žamet
    velours de coton velvet
    velours côtelé rebrasti žamet
    des yeux de velours žametne oči
    patte féminin de velours mačja taca s skritimi kremplji
    faire patte de velours božati tistega, ki mu skušamo škodovati, skrivati svoje sovražne namene
    la main de fer dans un gant de velours energična, avtoritativna oseba mehkega videza
    marcher à pas de velours rahlo, tiho stopati
    ça ira comme sur du velours to bo šlo kot po maslu
    jouer sur le velours nič ne tvegati (pri igri); napraviti kaj brez tveganja, brez težav, v popolni varnosti
    (théâtre) faire rire le velours igrati pred praznimi fotelji
  • vent [vɑ̃] masculin veter, sapa; tok, gibanje; tendenca

    la rose des vents vetrovnica (na kompasu)
    vent alizé pasatni (tropski) veter
    vent chargé de neige snežni veter
    vent nul brezvetrje
    vent de sable peščeni veter (vihar)
    coup masculin de vent piš vetra
    vents pluriel; instruments masculin pluriel à vent pihala
    en plein vent na vetrovnem mestu, na prostem
    aux quatre vents povsod, v vse smeri
    il fait du vent vetrovno je
    avoir bon vent imeti ugoden veter
    avoir des vents (médecine) imeti vetrove
    avoir vent de quelque chose zavohati kaj, slutiti
    avoir vent d'une nouvelle biti več ali manj informiran o novici
    avoir le vent debout; naviguer sous le vent pluti proti vetru
    avoir le vent arrière; en poupe pluti v smeri vetra
    avoir du vent dans les voi'es (figuré) biti nekoliko pijan, voziti barko
    aller comme le vent iti hitro
    aller selon le vent (figuré) iti, kot veter piha
    contre vents et marées kljub vsem zaprekam
    lâcher un vent prdniti
    passer en coup de vent kot veter mimo iti
    marcher le nez au vent prodajati zijala
    le vent tourne veter se obrača
    être dans le vent slediti modi, biti v toku svoje dobe
    prendre le vent; observer d'où vient le vent opazovati, kako se obračajo dogodki; orientirati se
    autant en emporte le vent od tega ne bo nič ostalo
    quel bon vent vous amène? katero srečno naključje vas je pripeljalo sem?
    qui sème le vent, récolte la tempête kdor seje veter, žanje vihar
    tourner à tous les vents biti nestanoviten
  • ventre [vɑ̃trə] masculin trebuh; želodec

    j'ai mal au ventre trebuh me boli
    j'ai le ventre creux imam prazen želodec, nisem nič jedel
    se coucher à plat ventre leči na trebuh
    avoir, prendre du ventre dobivati trebuh, imeti trebuh, debeliti se
    courir ventre à terre teči z vso hitrostjo, dirjati
    à ventre déboutonné čezmerno
    rire à ventre déboutonné krohotati se
    ne songer qu'à son ventre misliti samo na svoj želodec, na (dobre) jedi
    se bourrer le ventre natrpati si želodec
    marcher, passer sur le ventre de quelqu'un brezozbirno pregaziti koga
    avoir les yeux plus grands que le ventre imeti večje oči kot želodec
    ne pas avoir la reconnaissance du ventre ne biti hvaležen za dobljeno hrano
    avoir quelque chose dans le ventre (figuré) biti energičen, odločen
    je ne sais pas ce qu'il a dans le ventre ne vem, kaj namerava, misli
    donner, mettre du cœur au ventre de quelqu'un komu poguma vliti
    ventre affamé n'a point d'oreilles (figuré) lačen človek je gluh za še tako lepe besede
  • vide [vid] adjectif prazen; nezaseden; votel; nepomemben, nevažen; puhel; masculin praznina, praznota, vrzel; ničevost; prost trenutek

    espace masculin vide nezazidan prostor
    vide de sens brez smisla
    lampe féminin à vide vakuumske cevi
    à vide prazen, brez učinka
    marche féminin à vide prazen tek
    avoir l'esprit vide na nič ne misliti, za nič se ne zanimati
    avoir un vide dans l'emploi du temps imeti prost čas (luknjo, okno) v svojem urniku
    s'en aller les mains vides oditi praznih rok
    faire le vide autour du soi odganjati, odbijati ljudi od sebe
    passer une journée vide prebiti dan v brezdelju, v dolgočasju
    prêcher dans le vide pridigati gluhim ušesom
  • vitre [vitr] masculin steklo, šipa; (familier)

    casser les vitres napraviti škandal; govoriti brezobzirno
    ça ne casse pas les vitres to ni nič posebnega, izrednega
  • voilà [vwala] préposition tam je (sta, so)

    me voilà tu sem
    voilà 3 ans qu'il est mort tri leta je že, kar je umrl
    le voilà qui vient pravkar prihaja
    voilà une idée! kakšna ideja!
    voilà pourquoi zato, zategadelj
    voilà tout to je vse
    nous y voilà! sedaj pa imamo!
    vous y voilà! uspeli ste!
    voilà bien parler to se pravi dobro govoriti!
    voilà ce que c'est que de ... tako se zgodi, če ...
    vous voilà arrivés prišli ste torej, tu ste torej
    je me suis sauvé par la fenêtre, et voilà zbežal sem (rešil sem se) skozi okno, in to je vse (nič drugega ni bilo)
  • voir* [vwar] verbe transitif videti; imeti razgled (sur na), paziti (à na), skrbeti (à za); brigati se (à za); zagledati, opaziti; ugotoviti; obiskati, sprejeti (obisk)

    se voir videti se, sestajati se, obiskovati se
    voir à l'œil nu videti z golim očesom
    voir de ses propres yeux videti na lastne oči
    peut-on voir M. X.? bi lahko govoril z g. X.?
    aller, venir voir quelqu'un iti, priti koga obiskat
    j'ai été le voir obiskal sem ga; bil sem pri njem
    voir le médecin iti k zdravniku
    voir beaucoup de monde obiskovati mnogo ljudi, delati mnogo obiskov
    faire voir pokazati
    se faire voir pokazati se
    se faire bien voir priljubiti se
    en faire voir à quelqu'un (de toutes les couleurs) grdó jo komu zagosti, komu hude skrbi povzročati, slabo ravnati s kom, mučiti koga
    laisser voir dati videti; ne prikrivati
    je ne peux pas le voir (en peinture) (familier) (še naslikanega) ne morem videti, ne trpim ga, zoprn mi je
    j'y vois clair že vem, pri čem sem (kako je s stvarjo)
    vous n'avez rien à y voir to vas nič ne briga
    n'y voir que du feu niti besede ne razumeti
    n'y voir goutte nič ne videti
    c'est à voir to je treba premisliti
    voir tout en beau videti vse rožnato
    je ne le vois pas du tout en médecin ne morem si ga predstavljati kot zdravnika
    voir le jour zagledati luč sveta
    ne pas voir plus loin que le bout de son nez (figuré) ne videti ped pred nosom
    voir la mort de près zreti smrti v obraz
    voir en rose skozi rožnata očala gledati
    voir les choses en noir biti pesimist
    ne rien voir que par le trou d'une bouteille (figuré) biti zelo zabit, butast
    voir venir (figuré) (samo) čakati; premisliti si kaj; spregledati (quelqu'un koga)
    je vous vois venir že vidim, kaj nameravate
    voyons! no, no! torej! nehaj že s tem! nobenih neumnosti!
    voyons les venir počakajmo, kaj (še) bo
    j'en ai vu bien d'autres sem še kaj drugega doživel
    on aura tout vu to je že višek! še to!
    c'est tout vu to je enkrat za vselej opravljeno
    cela n'a rien à y voir (à voir avec cette affaire) to s tem nima nobenega opravka
    cela se voit tous les jours to ni nič posebnega (novega)
    cela ne s'est jamais vu kaj takega pa še ne
    voir de loin (figuré) predvidevati
    ne point se voir slabo se razumeti (med seboj)
    verra qui vivra bomo videli
  • vouloir*1 [vulwar] verbe transitif hoteti, nameravati, želeti; zahtevati; ukazati; privoliti v

    vouloir de quelqu'un marati koga
    personne ne veut de lui comme camarade nihče ga ne mara za, kot tovariša
    je ne veux pas de vos excuses ne maram, ne sprejmem vaših opravičil
    je voudrais bien savoir rad bi vedel
    en vouloir à quelqu'un jeziti se na koga
    en vouloir à quelque chose hoteti se česa polastiti
    il en veut à volre argent hoče se mu vašega denarja
    à qui en voulez-vous? koga mislite s tem? komu velja to?
    en vouloir à quelqu'un de quelque chose zameriti komu kaj
    vouloir du bien à quelqu'un dobro želeti komu, biti naklonjen komu
    je le veux bien nimam nič proti temu, naj bo
    faites ce que vous voudrez napravite, kar hočete
    que veut dire cela? kaj pomeni to?
    je vous prie de vouloir bien (accepter) prosim vas, da blagovolite (sprejeti)
    veux-tu (bien) te taire! boš tiho!
    sans le vouloir nehote, pomotoma
    (familier) en veux-tu; en voilà na pretek, kolikor (le) hočeš
    s'en vouloir de očitati si, kesati se