Franja

Zadetki iskanja

  • továriš, tovarišíca compañero m , -ra f ; camarada m/f ; (kolega) colega m

    tovariš pri delu, pri igri compañero de fatigas, de juego
    tovariš pri mizi comensal m/f
    tovariš iz mladosti compañero de la juventud (ali de la infancia)
    tovariš v nesreči compañero de infortunio
    tovariš v orožju compañero de armas
    šolski tovariš condiscípulo m; compañero de clase
    tovariš v življenju compañero m, -ra f en la vida
  • tŕčenje colisión f (tudi fig) ; encuentro m ; choque m (tudi vlakov, avta, fig) ; (ladij) abordaje m

    trčenje čaš (pri pitju) choque de vasos
  • tŕden firme (tudi borza, tržišče) ; sólido; rígido; compacto, denso; estable (tudi položaj, veljava) ; (trajen) duradero (mir, prijateljstvo) ; (neomajen) inconmovible, firme ; (odporen) resistente

    trdno odločen firmemente decidido (za a)
    trdno naložen denar dinero inamovilizado; inversión f fija
    biti trdno prepričan estar firmemente convencido
    trdno obljubiti prometer formalmente
    postati trden consolidarse, afirmarse
    trdno skleniti, da ... tomar la firme resolución de (nedoločnik)
    trdno spati fam dormir a pierna suelta
    trdno verjeti creer firmemente
    trdno vztrajati pri čem persistir (ali perseverar) en a/c
  • učíti enseñar (koga kaj a alg a/c) ; instruir (koga kaj a alg en a/c) ; dar clases (ali lecciones)

    učiti koga branja enseñar a leer a alg
    dati koga učiti (v uk) poner a alg en aprendizaje
    učiti se aprender, (obrti) hacer el aprendizaje, estar de aprendiz
    učiti se pri kom aprender con alg
    učiti se (guliti se) quemarse las cejas estudiando, empollar
    učiti se španščine aprender (el) español
    učiti se brati (smučati) aprender a leer (a esquiar)
    učiti se igrati na klavir aprender a tocar el piano, estudiar piano
    na pamet se učiti aprender de memoria
    on se težkó uči aprende con dificultad, le cuesta trabajo estudiar
  • udeléžba participación f (pri, v en) ; presencia f

    udeležba pri dobičku participación en los beneficios
    ob številni udeležbi en presencia de una asistencia numerosa
  • uhó oreja f ; (sluh) oído m

    oslovsko uho (v knjigi) doblez m
    uho šivanke ojo m de la aguja
    notranje (srednje, zunanje) uho oído m interno (medio, externo)
    vnetje srednjega ušesa otitis f media
    imeti fino (tanko) uho (fig) tener el oído fino
    ima jih na debelo za ušesi (fig) fam es un vivales; tiene más conchas que un galápago, tiene mucha trastienda
    sama ušesa so me (pazljivo poslušam) soy todo oídos
    biti do ušes zaljubljen (-a) estar perdidamente enamorado (-a) de alg
    iti pri enem ušesu noter, pri drugem pa ven entrar por un oído y salir por el otro
    kdor ima ušesa, naj posluša! a buen entendedor, media palabra le basta
    povesiti ušesa (ponižno ubogati) bajar las orejas
    s povešenimi ušesi con las orejas gachas
    napeti ušesa, na ušesa vleči, z ušesi striči aguzar las orejas
    (po)vleči za ušesa koga tirar a alg de la oreja, dar a alg un tirón de orejas
    (po)praskati se za ušesom rasgarse las orejas, (v zadregi) rascarse (perplejo) detrás de la oreja
    priti komu na ušesa llegar a oídos de alg
    povedati (prišepetati) komu kaj na uho decir (susurrar) a alg a/c al oído
    pridiqati gluhim ušesom predicar en desierto, dar música a un sordo
    na to uho ne slišim dobro no oigo bien de este oído
    do ušes tičati v dolgovih estar entrampado hasta las cejas
    zapiši si to za ušesa! ¡date por advertido! ¡quedas avisado!
    do ušes zardeti ponerse colorado como un tomate
    v ušesih mi zveni (šumi) me zumban los oídos
    v uho naj me to piše! fam de eso me río yo; me importa un pito eso
    v uho naj me on piše! no hago caso de él
  • ujéti capturar (tudi voj) ; hacer prisionero; cautivar

    ujeti pri samem dejanju sorprender (ali coger) en flagrante delito (ali in flagranti)
    ujeti se v past caer en el lazo (ali en la red, fam en el garlito)
    na te limanice me ne boš ujel no me haces caer en ese garlito
    pustiti se ujeti dejarse apresar
    ujeti v mrežo coger en la red
  • uspèh éxito m ; suceso m

    z uspehom con éxito, con buen resultado
    kronan z uspehom coronado por el éxito
    imeti uspeh tener (ali lograr ali alcanzar) éxito
    ne imeti uspeha no tener éxito, tener mal éxito, fracasar, tener resultado adverso, (o gledališki igri) fracasar, irse al foso, (o načrtu) malograrse, fracasar, (o prizadevanjih) ser infructuoso (ali estéril ali inútil)
    ni imel uspeha pri njem no consiguió nada de él
    obetati uspeh prometer (buen resultado)
  • vagón vagón m

    na vagone, v vagonih por vagones
    prtljažni vagon furgón m
    zadnji vagon pri vlaku furgón m de cola
    poln (naložen) vagon vagón m (completo)
    živinski vagon furgón m para ganado
  • vátel (83 cm) vara f (de medir)

    dolg en vatel de una vara de largo
    meriti na vatle (pri prodaji) varear, (blago) anear
  • védeti saber (kaj a/c) ; tener conocimiento de (a/c)

    vedeti kaj od koga saber a/c por alg
    ne vedeti no saber, ignorar, desconocer
    vedeti za kaj estar enterado (ali al corriente) de a/c
    prav nič ne vedeti no saber absolutamente nada, no saber nada de nada
    (prav) dobro vedeti saber (muy) bien, no ignorar, saber perfectamente
    vedeti le od drugih/ saber sólo de oídas
    vedeti najnovejše estar al corriente, estar al día
    na pamet vedeti saber de memoria
    dati komu kaj vedeti hacer saber a/c a alg
    rad bi vedel desearía saber, quisiera saber
    človek nikoli ne ve nunca se sabe
    to že vem ya lo sé
    ne vem, kaj naj naredim no sé qué hacer, no sé qué partido tomar
    ne vem, pri čem sem no sé a qué atenerme
    zdaj toliko vem kot prej sigo sin entenderlo
    tudi jaz nekaj (precej) vem o tem fam de eso sé yo un rato (largo)
    ne da bi jaz prej o tem kaj vedel sin saberlo yo
    kolikor (jaz) vem que yo sepa; por lo que yo sé
    to ve vsak otrok eso lo sabe todo el mundo
    ne, da bi jaz vedel no que yo sepa
    vedi si ga bog! ¡sabe Dios!
  • vêdro (za vodo) cubo m ; teh cangilón m

    po vedrih, z vedri a cubos
    veriga z vedri (pri bagru) cadena f de cangilones
    vedro za smeti cubo de la basura
  • veljáti valer; costar; ser válido ; (o denarju) tener curso legal ; (zakon) estar vigente, estar en vigor

    ne veljati (o denarju) no tener valor
    veljati kot (za) zakon (pravilo) servir como ley (como regla ali norma)
    veljati za kaj pasar (ali ser tenido) por a/c
    veliko veljati valer mucho
    veljati (kaj) pri korn valer con alg
    veliko veljati pri kom tener mucho valimiento con alg
    veljati za dva valer por dos
    to ne velja! ¡eso no vale!
    to ne velja nič eso no vale nada
    koliko velja (stane) to? ¿cuánto vale?
    velja! ¡acepto!; ¡conforme!; ¡de acuerdo!
    pogodba ne velja el contrato no es válido
    veljati mnogo denarja costar mucho dinero
    veljati ogromno denarja costar un dineral
    to velja tebi! eso va por ti, eso es para ti
    isto velja za njega lo mismo puede decirse de él; lo mismo también es válido para él
    tu ne veja izgubljati časa aquí no vale perder tiempo
    naj velja, kar hoče! cueste lo que cueste; valga lo que valiere
    začeti veljati (o zakonu) entrar en vigor
    zmeraj mora njegova veljati siempre quiere tener razón
  • véra fe f (v en) ; creencia f ; (religija) religión f ; (zaupanje) confianza f

    apostolska vera (rel) el Credo
    vera v boga creencia en Dios
    državna vera religión de(l) Estado, religión oficial
    kriva vera creencia falsa, herejía f
    katoliška vera fe católica
    protestantska vera fe reformada
    prazna, babja vera superstición f
    slepa vera fe ciega
    vera v čarovnice (v čudeže) creencia en brujas ali en brujerías (en los milagros)
    vera v strahove creencia en fantasmas
    vera v usodo fatalismo m
    pri moji veri a fe mía, por mi fe
    delati v dobri veri obrar de buena fe
    biti kake vere profesar una fe
    menjati vero cambiar de religión
    odpasti od vere, odreči se vere renunciar a la fe profesada; apostatar
  • verížica cadenita f

    okrasna verižica cadenita de adorno
    ovratna verižica collar m; cadenilla f; cadena f
    verižica pri uri cadena de reloj
  • véter viento m

    vetrovi (med) flatulencia f
    v vetru, pri vetru al viento
    kot veter hitro como el viento
    mil, blag veter brisa f, poet céfiro m
    leden (nasprotni, pasatni, južni, svež, ugoden, viharen, z morja) veter viento glacial (contrario, alisio, sur, fresco, favorable, huracanado, del mar)
    severni veter viento (del) norte, poet aquilón m
    viharen veter viento de tormenta
    veter, ki reže viento cortante
    imeti dober veter (t. j. v hrbet) tener viento de popa
    imeti veter proti sebi tener viento de cara (ali de frente)
    govoriti v veter (fig) hablar en balde
    pluti proti vetru navegar contra el viento, orzar, navegar a la orza
    veter piha el viento corre (ali sopla)
    piha močan veter sopla un viento recio
    veter se je polegel el viento ha amainado
    veter se je prevrgel el viento ha cambiado
    plapolati v vetru flotar al viento
    torej od tam piha veter? (fig) fam ¿conque de ahí sopla el viento, eh?
    raztresti na vse vetrove dispersar a los cuatro vientos
    veter postaja močnejši el viento va cargando, el viento se va afirmando
    veter se umirja el viento se encalma
    obračati plašč po vetru (fig) arrimarse al sol que más calienta, amoldarse a las circunstancias
    kdor seje veter, žanje vihar quien siembra vientos, recoge tempestades
    sedaj piha drug veter (fig) ahora soplan otros vientos, las cosas han cambiado radicalmente
  • višínski de altura; de altitud; de nivel

    višinska bolezen mal m de las alturas (ali de montaña)
    višinska črta (na zemljevidu) curva f de nivel
    višinska izguba pérdida f de altura
    višinsko krmilo (pri letalu) timón m de altura (ali de profundidad)
    višinska kabina cabina f de presión acondicionada
    višinska klima clima m de altura
    višinski (po)let vuelo m de altura
    višinska omotica, vrtoglavica vértigo m de las alturas
    višinska razlika desnivel m; diferencia f de nivel
    višinski rekord marca f (ali record m) de altura
    višinsko sonce sol m de altitud, (višinski aparat) lámpara f de cuarzo (ali de rayos ultravioleta)
    višinska točka (na zemljevidih) cota f
    višinsko zdravljenje (kura) cura f de altura
    višinski zrak aire m de montaña
  • vólja voluntad f , (hotenje) querer m ; (odločenost) determinación f ; (želja) deseo m

    dobra (slaba) volja (razpoloženje) buen (mal) humor m
    poslednja volja (jur) última voluntad, testamento m
    svobodna volja libre voluntad, propia voluntad; fil libre albedrío m
    železna volja voluntad férrea (ali de hierro)
    iz proste volje de (buen) grado, por propia voluntad, espontáneamente
    proti svoji volji (nerad) de mala gana, con repugnancia
    proti moji volji contra mi voluntad, a pesar mío
    za božjo volja! ¡por (el amor de) Dios!; ¡gloria santa!
    kruh po volji (v restavraciji) pan a discreción
    čemerna, »pasja« volja humor m de perros
    biti dobre (slabe) volje estar de buen (mal) humor
    biti komu na voljo estar a la disposición de alg
    imeti najboljšo voljo estar animado de la mejor voluntad (ali de los mejores deseos)
    pri najboljši volji tega ne morem storiti me es de todo punto imposible hacerlo
    če bi šlo po moji volji si por mi gusto fuera
    pokazati dobro voljo mostrar buena voluntad
    uveljaviti svojo voljo imponer su voluntad
    ustreči volji koga cumplir la voluntad de alg
    tvoja volja naj se zgodi! ¡hágase tu voluntad!
    kjer je volja, tam je moč querer es poder
  • vrême tiempo m

    pri lepem vremenu con buen tiempo, haciendo buen tiempo
    pri ugodnem vremenu con tiempo favorable
    lepo (slabo, grdo) vreme buen (mal) tiempo
    pri vsakem vremenu con todo tiempo
    deževno (pasje) vreme tiempo de lluvias (fam de perros)
    izboljšanje (poslabšanje) vremena mejoría f (empeoramiento m) del tiempo
    kakšno vreme je? ¿qué tiempo hace?
    lepo (slabo) vreme je hace buen (mal) tiempo
    vreme dobro obeta (kaže) el tiempo es prometedor
    vreme bo zoper lepo vuele a hacer buen tiempo
    vreme se bo spremenilo el tiempo va a cambiar
    opazovati vreme observar el tiempo
  • vŕhnji superior; alto; más elevado

    vrhnja koža epidermis f
    vrhnja obleka sobreveste f, (zaščitna pri delu, »pajac«) fam mono m, (letalska) mono m de vuelo