Franja

Zadetki iskanja

  • polítika política f

    agrarna (carinska, ekonomska, socialna, notranja, zunanja) politika política agraria (arancelaria, económica, social, interior, exterior)
    kreditna (finančna, svetovna, nojeva) politika política crediticia (financiera, internacional, de avestruz)
    obkroževalna politika política de cerco (ali de aislamiento)
    politika požiganja zemlje política de la tierra quemada
    politika moči política de fuerza
    govoriti o politiki hablar de política
    zasledovati vedno isto politiko no cambiar de política
    posvetiti se politiki dedicarse a la política
  • povšéči (prijeten) agradable

    biti povšeči agradar
    povšeči govoriti hablar al gusto
    ničesar ji ne morem povšeči narediti no consigo nada a su gusto
    ni mi povšeči no es de mi gusto
  • preročíšče oráculo m

    govoriti kot preročišče hablar como un oráculo; vaticinar
  • pripráva preparación f ; preparativo m

    v pripravi en preparación
    delati priprave hacer preparativos
    govoriti brez priprave hablar sin preparación
  • pustíti dejar ; (dopustiti) permitir, no impedir, no oponerse ; (ne napraviti) no hacer ; (opustiti) abandonar, omitir ; (odstopiti) ceder

    pustiti koga na cedilu abandonar a alg, fam dejar a alg en la estacada (ali en las astas del toro), dejar fresco a alg
    pustimo to! dejemos eso; no hablemos más de ello
    pustiti koga čakati hacer esperar a alg
    pusti me pri miru! ¡déjame en paz!
    pustiti ob strani dejar aparte
    pustiti kaj za seboj dejar tras de sí a/c
    to me pusti hladnega (fig) eso no me da ni frío ni calor
    pustiti vse pri starem dejar las cosas como estaban
    pusti šale! ¡déjate de bromas!
    pustiti koga, da odide z dolgim nosom dejar a alg con un palmo de narices
    pustiti eno stran prazno dejar una página en blanco
    pustiti ljudi govoriti, kar hočejo dejar que la gente diga lo que quiera
    on je pameten, to se mu mora pustiti es inteligente, hay que reconocerlo
    pustiti se prositi hacerse (de) rogar
    ne pustite se motiti! ¡no se moleste usted!
  • rúski ruso

    ruski jezik lengua f rusa; el ruso
    (znati) govoriti rusko hablar (el) ruso
  • sám solo ; (samoten) solitario ; (v lastni osebi) mismo ; (osebno) personalmente

    sam po sebi, sam zase por sí solo
    čisto sam a solas
    samo po sebi en sí, de sí, por sí
    na samem a solas, sin testigos, privadamente
    jaz sam yo mismo
    meni samemu a mí mismo
    mi sami nosotros mismos
    v sami srajci en mangas de camisa
    sama dobrota ga je es la bondad personificada (ali en persona)
    to sem slišal od njega samega se lo he oído decir a él mismo
    pomagaj si sam! ¡ayúdate a ti mismo!
    to se razume samo po sebi eso se entiende por sí solo
    biti sam (brez spremstva) estar solo
    govoriti sam s seboj hablar consigo (ali entre sí)
    nesreča redko pride sama bien vengas, mal, si vienes solo
  • slíšati oír ; (zvedeti) saber, tener noticia (kaj de a/c)

    kot slišim según me han informado
    slišati peti (govoriti) oír cantar (hablar)
    dobro (slabo) slišati oír bien (mal)
    slabo slišati ser duro de oído
    slišati na ime ... responder al nombre de...
    to sem slišal od njega samega se lo he oído decir a él mismo
    to se prijetno sliši es agradable oír eso
    ne hoteti slišati (narediti se gluhega) hacer orejas de mercader
    slišati travo rasti (fig) pasarse de listo
  • srebró plata f

    čisto srebro plata fina
    srebro v palicah plata en barras
    mačje srebro (min) mica f blanca
    novo srebro plata alemana, alpaca f, plata f meneses
    živo srebro mercurio m, azogue m, fig fam bullebulle m, zarandillo m
    iz srebra de plata
    pokalno živo srebro fulminato m de mercurio
    zastrupljenje z živim srebrom hidrargirismo m
    govoriti je srebro, molčati je zlato en boca cerrada no entran moscas
  • tá, to (pridevniško) este (m) , esta (f) , esto (n); ese, esa, eso

    ta pošast! ¡ese monstruo!
    to moje opažanje esta observación mía
    to in ono esto y aquello
    tj. esto es; (samostalniško) éste, ésta, esto
    enkrat ta, enkrat oni ora éste, ora aquél
    to so moje sestre éstas son mis hermanas
    ta in oni éste y aquél
    le-tá éste
    ta je pa (res) dobra! ¡ésta sí que es buena!
    govoriti o tem in onem hablar unas cosas y otras, hablar de varias cosas
    v tem mestu (-tu, tukaj) en ésta
    na tej (-tukajšnji) univerzi en esta universidad
    v tem letu (en) este año
    s tem, zaradi tega con esto
    to je (= tj., namreč) esto es
    3. t. m. (tega meseca) el tres del corriente (krajšava: 3 del cte.)
    poznam te ljudi conozco a éstos
  • tekóč corriente ; fig fluido

    tekoči mesec el mes corriente; el mes en curso
    v enem letu en el año en curso
    tekoči izdatki gastos m pl ordinarios (ali corrientes)
    tekoči račun cuenta f corriente
    tekoča voda agua f corriente
    tekoč slog (stil) estilo m fluido (ali fácil)
    tekoče zadeve los asuntos corrientes
    tekoč trak (montažni) cinta f continua (de montaje)
    na tekočem traku (teh) en serie, fig sin interrupción, incesantemente
    delo pri tekočm traku trabajo en serie
    tekoča številka número m correlativo, número de orden
    tekoče oštevilčiti numerar correlativamente
    tekoče brati leer de corrido (ali con facilidad)
    tekoče govoriti hablar con soltura (ali con facilidad ali corrientemente)
    tekoče pisati escribir con soltura (ali a vuela pluma)
    biti na tekočem estar al corriente, (biti ažuren) estar al día
  • tíh silencioso; sin ruido ; (molčeč) taciturno; callado ; (nem) mudo ; (bolečina) sordo

    tihi družabnik socio m comandatario
    tiha maša misa f rezada
    tiha molitev (rel) oración f mental
    tiha noč noche f tranquila, noche de paz
    Tihi ocean (océano m) Pacífico m
    tih sporazum acuerdo m tácito
    tiha voda agua f mansa, agua estancada
    tiho govoriti hablar bajo, hablar quedo
    tih se zadržati estar quietecito
    tiho! ¡silencio!, ¡chitón!, ¡pst!
    bodi tiho! fam ¡cállate la boca!, (otroku) ¡estáte quieto!
    tiho o tem! ¡no hablemos de ello!, ¡tendamos un velo!
    tiho je kot v grobu no se oye (ni) una mosca
    tiha voda globoko dere Dios nos libre del agua mansa
  • tjavdán sin reflexión; a la ventura de Dios

    tjavdan govoriti hablar al aire
    tjavdan živeti vivir al día
  • véter viento m

    vetrovi (med) flatulencia f
    v vetru, pri vetru al viento
    kot veter hitro como el viento
    mil, blag veter brisa f, poet céfiro m
    leden (nasprotni, pasatni, južni, svež, ugoden, viharen, z morja) veter viento glacial (contrario, alisio, sur, fresco, favorable, huracanado, del mar)
    severni veter viento (del) norte, poet aquilón m
    viharen veter viento de tormenta
    veter, ki reže viento cortante
    imeti dober veter (t. j. v hrbet) tener viento de popa
    imeti veter proti sebi tener viento de cara (ali de frente)
    govoriti v veter (fig) hablar en balde
    pluti proti vetru navegar contra el viento, orzar, navegar a la orza
    veter piha el viento corre (ali sopla)
    piha močan veter sopla un viento recio
    veter se je polegel el viento ha amainado
    veter se je prevrgel el viento ha cambiado
    plapolati v vetru flotar al viento
    torej od tam piha veter? (fig) fam ¿conque de ahí sopla el viento, eh?
    raztresti na vse vetrove dispersar a los cuatro vientos
    veter postaja močnejši el viento va cargando, el viento se va afirmando
    veter se umirja el viento se encalma
    obračati plašč po vetru (fig) arrimarse al sol que más calienta, amoldarse a las circunstancias
    kdor seje veter, žanje vihar quien siembra vientos, recoge tempestades
    sedaj piha drug veter (fig) ahora soplan otros vientos, las cosas han cambiado radicalmente
  • vréden digno

    človeka vreden digno del hombre
    hvale vreden digno de alabanza (ali de elogio), loable, laudable
    obžalovanja vreden (oseba) digno de lástima, digno de compasión, (stvar) deplorable lamentable
    zaničevanja vreden digno de desprecio
    biti vreden valer
    ni vredno truda no vale la pena
    on ni veliko vreden no vale gran cosa
    on ni vreden, da ... no merece que (subj)
    ta knjiga je vredna branja este libro es digno de ser leído
    ni vredno govoriti o tem no vale la pena hablar de ello
    biti vreden pozornosti ser digno (ali ser merecedor) de atención
    to ni piškavega oreha vredno fam eso no vale un comino, eso no vale un pimiento
    izkazati se vrednega česa hacerse digno de a/c
    smatrati za vredno considerar digno de
  • zlòg sílaba f

    po zlogih por sílabas
    poudarjen (nepoudarjen, korenski, kratek, dolg, zaprt, odprt) zlog sílaba acentuada ali aguda (átona, radical, breve, larga, cerrada, abierta)
    delitev na zloge división f en sílabas, separación f de las sílabas
    deliti na zloge dividir en sílabas, separar las sílabas
    govoriti po zlogih silab(e)ar
  • zrák aire m

    na svežem zraku al aire libre
    slab, zatohel zrak aire viciado
    nezdrav (soparen, razredčen, stisnjen, tekoč) zrak aire malsano (bochornoso ali pesado, enrarecido, comprimido, líquido)
    morski zrak (višinski, planinski) zrak aire de mar (de montaña)
    nekaj je v zraku (fig) algo flota en el aire
    zrak je čist (fig, nevarnost je minila) (ya) ha pasado el peligro
    govoriti v zrak hablar por hablar
    iti na svež zrak salir a airearse, salir a tomar el aire (ali a tomar el fresco)
    plavati v zraku flotar en el aire
    spustiti v zrak volar, hacer saltar
    ustreliti v zrak disparar (ali tirar) al aire
    to še vse visi (je) v zraku (fig) aún no está decidido
    zleteti v zrak (eksplodirati) volar; hacer explosión
    živetí od zraka (fig) mantenerse (ali vivir) del aire