Franja

Zadetki iskanja

  • kríplje

    na vse kriplje a más no poder
  • krivíca injusticia f

    prizadejana, storjena krivica agravio m
    vpijoča krivica injusticia manifiesta
    po krivici sin razón; injustamente; sin tener motivo
    po pravici ali po krivici con razón o sin ella
    ne po krivici no sin razón
    delati komu krivico ser injusto con alg
    krivica se mu godi no lo merece, no se le hace justicia
    popraviti (zagrešiti) krivico reparar (cometer) una injusticia
    trpeti krivico ser víctima de una injusticia, sufrir agravios
  • krúh pan m

    bel (črn, domač, koruzen, pražen, ržen, svež, star) kruh pan blanco (moreno, casero, de maíz, tostado, de centeno, fresco, sentado)
    pšeničen kruh pan de trigo, pan candeal
    naš vsakdanji kruh el pan nuestro de cada día
    hlebec kruha hogaza f
    kos kruha pedazo m de pan
    ob kruhu in vodi a pan y agua
    peči kruh cocer pan
    služiti si kruh ganarse el pan, ganar su pan
    zarečenega kruha se največ poje nadie puede decir de esta agua no beberé
  • kúhar, kúharica cocinero m , -ra f

    glavni kuhar cocinero m jefe
    ladijski kuhar cocinero de barco
    višji kuhar cocinero mayor
    preveč kuharjev pokvari jed muchas manos en la olla echan el guiso a perder
    glad je najboljši kuhar a buen hambre no hay pan duro
  • kvalificíran cualificado; apto (za para) , habilitado (za para)

    (ne)kvalificiran delavec obrero m (no) cualificado
  • lákota hambre f

    volčja lakota hambre canina
    trpeti lakoto sufrir (ali pasar) hambre
    umreti od lakote morir de hambre
    potešiti lakoto matar el hambre
    lakota je najboljši kuhar a buen hambre no hay pan duro
  • lás cabello m ; pelo m

    lasje pelo m, cabellera f
    beli las(je) cana(s) f (pl)
    beljeni lasje pelo m oxigenado
    sivi lasje pelo m gris, pelo canoso
    kodrasti lasje cabellera f rizada
    nepristni lasje pelo m postizo
    gosti lasje pelo m tupido
    skuštranih las greñudo
    voda za lase agua f capilar
    tanek kot las capilar
    svileni lasje cabellos m pl sedosos
    dobiti bele lase echar canas
    lasje mi gredo pokonci los cabellos se me ponen de punta
    imeti blond lase tener el pelo rubio (ali los cabellos rubios)
    puliti si lase mesarse los cabellos, tirarse de los pelos
    za las je manjkalo, da nisem padel faltó un pelo para que me cayera; por poco me caigo
    nositi dolge (kratke) lase llevar el pelo largo (corto)
    niti lasu ne skriviti komu no tocar a alg ni el pelo de la ropa
    skočiti si v lase andar a la greña
    razpustiti(odrezati, oprati, pobarvati)lase soltar (cortar, lavar, teñir) el pelo
    dati si ostriči lase hacerse cortar el pelo, cortarse el pelo
    počesati si lase peinarse, arreglarse el pelo
    za lase kaj privleči traer a/c por los pelos (ali cabellos)
    glede tega si ne delam sivih las todo eso me tiene sin cuidado
    viseti na lasu estar pendiente de un cabello
    vedno najti las v juhi (fig) tener siempre a/c que objetar; fam encontrar pegas (ali ver inconvenientes) en todo
  • lástovka golondrina f

    ena lastovka še ne naredi pomladi una golondrina no hace verano
  • láž mentira f

    nedolžna laž mentira inocente
    laž iz zadrege, v sili mentira oficiosa
    nesramna laž mentira descarada
    laž in prevara puro engaño
    pobožna laž mentira piadosa
    to je laž! ¡mentira!
    postaviti koga na laž desmentir a alg; coger en mentira a alg; dar un mentís a alg
    debela laž una mentira como una casa
    laž ima kratke noge la mentira no tiene pies
  • líkati planchar; pulir

    »se ne lika« »no necesita plancha«
  • lomíti romper; quebrar ; (žarke) refractar

    lomiti roké retorcer(se) las manos
    lomiti kopje za koga (fig) romper una lanza por alg
    lomiti španščino chapurrear el español
    lomiti se romperse, quebrarse
    sila kola lomi la necesidad no conoce leyes
  • lúč luz f (tudi fig)

    dnevna luč luz diurna (ali del día); (svetilka) farol m; lámpara f; (avto) faro m; (sveča) vela f, bujía f
    večna luč lámpara f del Santísimo
    pri luči con luz
    proti luči a contraluz
    bodi luč! ¡hágase la luz!
    prižgati luč encender (ali hacer) la luz
    pojdi mi z luči! ¡no me quites la luz!
    ugasniti luč apagar la luz
    pokazati kaj v pravi luči mostrar a/c tal como es en realidad
    prikazati kaj v neugodni luči presentar a/c bajo un aspecto desfavorable
    stati komu v luči impedir a alg ver
    videti vse v rožnati (najlepši) luči verlo todo color de rosa
    zagledati luč sveta venir al mundo; nacer
    kjer je luč, je tudi senca (fig) no hay medalla sin reverso
  • lúna luna f

    rastoča (pojemajoča) luna luna creciente (menguante)
    pristanek na luni alunizaje m
    raketa na luno cohete m lunar
    luna sije hace luna
    pri(haja)ti z lune (fig) venir de otro mundo
    polna luna luna llena; plenilunio m
    luna ga trka le falta un tornillo; no está bien de la cabeza
    pristati na luni alun(iz)ar; posarse en la luna
    živeti na luni (fig) vivir en la luna
  • mačkin de (la) gata

    to niso mačkine solze (fig) no es ninguna bagatela
  • málo poco

    malo ali veliko poco o mucho
    malo ljudi poca gente f
    v malo besedah en pocas palabras
    v malo dneh en pocos días
    le malo korakov od tu a pocos pasos de aquí
    še malo ne de ninguna manera
    presneto malo fam casi nada, una insignificancia
    ne se malo čuditi no salir de su asombro
    malo da nisem padel por poco me caigo
  • maníra (olika) modales m pl ; manera f ; forma f ; modo m ; (v umetnosti) estilo m amanerado; amaneramiento m

    biti lepih manir tener buenos modales
    nobenih manir ne imeti no saber portarse
    učiti koga manir enseñar a alg la manera de portarse
  • már

    kaj ti je to mar? ¿qué te importa a ti eso?
    tega mi ni mar eso no me importa nada
    ni mi mar njegovih groženj poco me curo de sus amenazas
    biti (komu) mar za cuidar(se) de, (pre)ocuparse de
  • márati querer

    ne maram tega no me gusta eso
    on me ne mara no soy de su agrado
  • márveč más bien, antes bien

    ne samó ..., marveč tudi no sólo..., sino también
  • medálja medalla f

    druga plat medalje (fig) el reverso de la medalla
    dobiti medaljo ganar una medalla
    odlikovati koga z medaljo condecorar con una medalla a alg
    vsaka medalja ima dve plati no hay medalla sin reverso