Franja

Zadetki iskanja

  • braníti defender

    braniti se defenderse oponer resistencia (proti a)
    braniti komu (da bi kaj naredil) impedir a alg hacer a/c
    kdo mu bo to branil? ¿quién va a impedirselo?
    braniti se z vsemi močmi defenderse con todas sus fuerzas
    braniti svoje življenje (svojo kožo) defender su vida (su pellejo)
  • dèž lluvia f

    v dežju bajo la lluvia
    droben, pohleven dež lluvia menuda; llovizna f
    močan dež chaparrón m
    nenaden dež aguacero m
    dež gre llueve; está lloviendo
    na dež kaže parece que va a llover
    priti z dežja pod kap (fig) ir de mal en peor; fam salir de Málaga y entrar en Malagón
    za dežjem pride sonce después de la tempestad viene la calma, después de la lluvia viene el buen tiempo
  • dôbro (prislov) bien ; (samostalnik) bien m , (trg) haber m

    dobro! (prav!, drži!) ¡de acuerdo!
    ni mi dobro (slabo mi je) no estoy bien
    to mi dobro de esto me sienta bien
    dobro mu gre le va bien
    govoriti dobro o kom hablar bien de alg
    pisati v dobro (trg) pasar al haber, poner en el haber
    dobro se razumeti med seboj vivir en perfecta armonía
    dobro se razumeti s kom entenderse bien con alg, estar bien con alg
    smatrati za dobro estimar (ali creer) oportuno (ali conveniente)
    vzeti kaj za dobro tomar a/c en el buen sentido
    dobro bi (on) napravil, če bi šel haría bien en marcharse
  • íti ir; andar

    iti po poti tomar un camino
    iti ven salir
    iti gor, dol subir, descender
    iti za kom seguir a alg
    iti po zdravnika ir a buscar al médico
    iti k zdravniku ir al médico
    iti v gledališče ir al teatro
    iti v šolo ir a la escuela (al colegio)
    iti h koncu, h kraju acabarse, tocar a su fin
    iti komu na roke asistir a alg
    iti iz sobe salir de la habitación
    iti na delo ir al trabajo, ponerse al trabajo
    iti na potovanje ir de viaje
    iti po vodo ir por agua
    iti svojo pot proseguir su camino
    iti vase volver sobre sí
    iti po isti poti nazaj volver sobre sus pasos
    takó ne gre así no puede ser
    ne gre drugače no puede ser de otro modo
    naj gre, kot hoče pase lo que pase
    gre mu za glavo se juega la cabeza
    gre za (moje življenje) se trata (de mi vida)
    gre za življenje in smrt es cuestión de vida o muerte
    ne gre mi iz glave no se me quita de la cabeza
    za kaj gre? ¿de qué se trata?
    posli gredo dobro el negocio marcha bien
    kako ti gre? ¿cómo te va?
  • íz de; por

    iz Pariza de París
    iz časopisa del periódico
    iz dobrega vira de buena fuente
    iz tega razloga por esta razón
    iz ljubezni do por amor a
    iz kamna de piedra
    iz strahu de miedo
    iz usmiljenja por lástima
    iz izkušnje por experiencia
    preveden iz francoščine traducido del francés
    ves iz sebe od jeze fuera de sí de rabia
    piti iz kozarca beber en un vaso
    priti iz mode pasar de moda
    iti iz hiše salir de casa
    kaj bo iz nje? ¿qué va a ser de ella?
    iz njega ne bo nikoli nič nunca llegará a ser algo
  • izsesá(va)ti chupar; succionar ; fig esquilmar, agotar, explotar a alg

    izsesa(va)ti kri komu chupar la sangre a alg
  • jêzik anat lengua f ; (govor) lengua f , idioma m , lenguaje m ; habla f ; (pri čevlju) lengüeta f ; (na tehtnici) lengüeta f

    goveji jezik lengua de vaca
    obložèn jezik lengua saburrosa (ali sucia, cargada, blanca)
    zemeljski jezik lengua de tierra
    uradni (državni) jezik idioma m oficial (nacional)
    pouk jezikov enseñanza f de idiomas
    učitelj jezikov profesor m de idiomas
    šola za jezike escuela f (ali academia f) de idiomas
    materni jezik lengua materna (ali nativa)
    bratsk jezik lengua hermana
    ljudski jezik lengua popular
    knjižni (pisani) jezik lengua literaria (escrita)
    lovski jezik lenguaje m de (los) cazadores
    pomožni univerzalni jezik idioma m auxiliar universal
    star (moderen, živ, mrtev, tuj) jezik lengua antigua (moderna, viva, muerta, extranjera)
    obvladati (znati) (kak) jezik poseer (dominar) un idioma
    imeti dobro namazan jezik tener mucha labia
    dolg jezik imeti (fig) ser una mala lengua
    imeti oster (zloben) jezik ser mordaz (ali maldiciente)
    imeti strupen jezik tener una lengua viperina (ali de escorpion ali de hacha)
    beseda mi je na jeziku tengo la palabra en la punta de la lengua
    brzdati jezik tener la lengua; fam mirarse para hablar
    pokazati komu jezik sacar la lengua a alg
    priti ljudem v jezike andar (ali ir) en lenguas
    razvezati komu jezik desatar la lengua a alg
    jezik se mu je razvezal se le va la lengua
    ne imeti dlake na jeziku no tener pelos en la lengua
    tleskniti z jezikom chascar la lengua
    ugrizniti se v jezik (tudi fig) morderse la lengua
    vzeli ste mi besedo z jezika me ha quitado de la lengua la palabra
  • kakó

    kako? ¿cómo?; ¿de qué modo?; ¿de qué manera?
    kako to? ¿cómo así?, ¿cómo pués?, ¿cómo qué?!
    kako vam gre? ¿cómo está usted?, ¿cómo (le) va (de salud)?
    kakó si? ¿cómo estás?
    kako dolgo? ¿cuánto tiempo?
    kako dolgo si tu? ¿desde cuándo estás aquí?
    kako prosim? ¿cómo?, ¿cómo dice (ali decía) usted?
    kako daleč je do ...? ¿qué distancia hay de aquí a...?
    kako sem srečen! ¡qué feliz soy!
    kako dežuje! ¡cómo llueve!
    kako to, da ne! ¡cómo que no!
    kako bi bilo, če ...? ¿qué le (ozir. te) parece si... (subj)?
    kako dolgo bomo morali še čakati? ¿cuánto hemos de esperar todavía?
  • kazáti mostrar; enseñar; hacer ver

    kazati na kaj indicar a/c; (o termometru) marcar; (o uri) señalar; (predvajati film) proyectar
    kazati proti severu señalar hacia el norte
    s prstom kazati na koga señalar a alg con el dedo (tudi fig)
    kot vse kaže según las aparencias, a lo que parece
    kot zdaj kaže tal como están (ali se presentan) las cosas
    na dež kaže amenaza lluvia; parece que va a llover
    barometer kaže na dež el barómetro señala (ali anuncia) lluvia
    termometer kaže 5° pod ničlo el termómetro marca (ali señala) 5 grados bajo cero
    setev dobro kaže la sementera presenta buen aspecto
    kazati zobe (o psu) regañar los dientes
    slabo kazati (fig) salir mal, fracasar
    dobro (slabo) kaže zanj tiene halagüeñas (malas) perspectivas
    ne kazati nevolje poner a mal tiempo buena cara
    kazati se mostrarse (prijaznega amable)
  • komplicírati complicar

    komplicirati si življenje fam complicarse la vida
    stvar se komplicira la cosa se va complicando
  • letéti volar ; (v letalu) ir en avión

    leteti v višino volar a lo alto
    to leti nate eso va por ti, eso es para ti; (biti odpuščen) (fam) ser echado, ser despedido
  • mísliti pensar; meditar; reflexionar; creer ; (filozofija) raciocinar, cogitar, especular ; (logično) razonar ; (domnevati) suponer, presumir ; (nameravati) proponerse

    misliti si figurarse, imaginarse
    pri sebi misliti pensar para sí
    misliti na pensar en
    mislim, da creo que sí
    dati misliti dar que pensar
    na to ni misliti en eso no hay que pensar
    to si lahko mislim bien puedo imaginarlo
    to sem si mislil! ¡ya lo había imaginado!, fam ¡ya lo decía yo!
    kakor mislite como usted guste, como usted diga, como mejor le parezca a usted
    niti ne mislim na to! ¡no pienso en (hacer) tal cosa!, fam ¡ni hablar!; A ¡qué esperanza!
    mislite na to! ¡piénselo usted bien!
    kaj vendar mislite? ¿qué se ha figurado (ali creído) usted?
    to mislim napraviti pienso hacerlo
    kakor jaz mislim en mi opinión, a mi parecer, según mi criterio, a mi modo de ver (ali entender)
    slabo misliti o kom pensar mal de alg
    kdo bi si bil to mislil! ¡quién lo hubiera creído (ali pensado)!
    to je bilo mišljeno za tebe eso iba por ti
    s tem je mišljen on se refiere a él, fam eso va por él
    tako ni bilo mišljeno (nisem mislil) no quería decir eso, no lo decía con esa intención
    še misliti ni! ¡ni por pienso!
  • nepozná(va)nje desconocimiento m ; ignorancia f

    nepozna(va)nje zakonov ne ščiti pred kaznijo la ignorancia de la ley no exime del castigo
  • nočíti pernoctar, pasar la noche, trasnochar

    nočiti se hacerse de noche
    noči se se va haciendo de noche; la noche cierra
  • obljúba promesa f ; promisión f ; obligación f

    ustrezno svoji obljubi, kot je obljubil conforme a su promesa; como lo había prometido
    obljuba zakona (poroke) promesa de matrimonio
    dajati velike obljube prometer montes de oro (ali el oro y el moro)
    dajati komu prazne obljube entretener a alg con vanas promesas
    držati (ne držati) svojo obljubo cumplir (faltar a) su promesa
    zavezati koga z obljubo, da ... hacer prometer a alg que...; tomarle a alg la promesa de...
    odvezati koga obljube desligar a alg de su promesa
    obljuba dela dolg va mucho de prometer a cumplir; del dicho al hecho hay gran trecho
  • obljubíti prometer

    kot je bilo objubljeno conforme a la promesa
    trdno, slovesno obljubiti prometer solemnemente
    obljubiti gradove v oblakih, obljubiti zlate gradove prometer el oro y el moro(ali montes de oro)
    obljubiti in objubo držati je dvoje va mucho de prometer a cumplir
  • ôgenj fuego m (tudi fig, voj)

    ogenj! ¡fuego!; (požar) incendio m; lumbre f; fig calor m, ardor m; (zagon) fogosidad f; brío m, ímpetu m
    Elmov (grški, koncentričen, križni, neprenehen, strojnični, taborni, zaporni) ogenj fuego de Santelmo (griego, convergente, cruzado, nutrido, de ametralladoras, de campo, de barrera)
    umetni ogenj fuegos m pl artificiales
    alarm za ogenj alarma f de incendio, toque m a fuego
    ustavitev ognja (voj) cesación f del fuego
    s pomočjo ognja, z ognjem a fuego
    na malem (močnem) ognju a fuego lento (vivo)
    z ognjem in mečem a sangre y fuego, a fuego y hierro
    biti ves v ognju za entusiasmarse por, arder de entusiasmo por
    biti pod ognjem (voj) ser batido por el fuego enemigo
    bruhati ogenj (o vulkanu, topu) vomitar fuego
    dati ogenj (kadilcu) dar lumbre
    dati alarm za ogenj tocar a fuego
    dati roko v ogenj za koga meter (ali poner) la(s) mano(s) en el fuego por alg
    gasiti ogenj z oljem (fig) apagar el fuego con aceite
    igrati se z ognjem jugar con fuego
    imeti dvoje železij v ognju (fig) mantener en reserva otra posibilidad; asegurarse por los dos lados; fam encender una vela a Dios y otra al diablo
    iti v ogenj za koga ser capaz de llegar hasta el infierno por alg
    iti po kostanj v ogenj za koga sacarle a alg las castañas del fuego
    napraviti (pogasiti) ogenj encender ali hacer (apagar) fuego
    odpreti (začeti) ogenj (voj) romper el fuego
    podrezati ogenj atizar el fuego (tudi fig)
    ponuditi ogenj (kadilcu) ofrecer lumbre
    prili(va)ti olja na ogenj echar leña al fuego
    priti med dva ognja ser cogido entre dos fuegos (tudi fig)
    priti v ogenj (fig) encenderse, inflamarse, enardecerse, entusiasmarse
    prositi za ogenj (o kadilcu) pedir lumbre
    sipati ogenj (iskre) echar lumbre
    ustaviti ogenj (voj) cesar el fuego
    vzeti pod ogenj, obsuti z ognjem disparar sobre
    zanetiti ogenj encender el fuego, (kot požigalec) pegar fuego a
    kjer je dim, je tudi ogenj (fig) donde fuego se hace, humo sale
  • práviti decir ; (pripovedovati) contar

    to se pravi (krajšava: tj.) es decir; esto es
    kaj se to pravi? ¿qué quiere decir eso?, ¿qué significa eso?
    se pravi, da ... significa eso que...
    tega mi ni treba praviti! ¡a mí me lo va a decir usted!
    komu pravite to? ¡a quién se lo viene usted a decir!
    kaj pravite k temu? ¿qué le parece a usted?
    to se že nekaj pravi eso ya es algo
    pravijo, da je umrl se dice que ha muerto
  • prehité(va)ti

    prehite(va)ti koga adelantarse a alg
    prehite(va)ti dogodke adelantarse a los acontcimientos; (v cestnem prometu) pasar, adelantar
    hoteti prehite(va)ti pedir paso
    ne prehite(va)ti! ¡prohibido adelantar!
  • prešté(va)ti contar; recontar

    prešte(va)ti na prstih contar por los dedos
    prešte(va)ti volilne glasove escrutar