Franja

Zadetki iskanja

  • ir* iti, kreniti, odpraviti se; marširati; priti; nahajati se; podati se

    ir bien (de salud) zdrav biti
    el vestido le va bien obleka Vam dobro pristoji
    ir fuera de camino (fig) zmedeno govoriti
    ir descaminado ne se spoznati
    ir (muy) lejos (fig) predalečiti; preveliko vnemo pokazati
    ir mal slabo se počutiti, bolan biti
    va de mal en peor vedno slabše mu gre
    ir y venir sem in tja hoditi
    ni va ni viene (fig) ne ve, za kaj bi se odločil
    sin irle ni venirle (fig) ne da bi mu bilo kaj za to
    tanto se le da por lo que va como por lo que viene popolnoma vseeno mu je
    de 5 a 8 van 3 5 od 8 ostane 3 (odštevanje)
    va mucho de uno a otro je velika razlika med obema
    lo que va del cielo a la tierra silno velika razlika
    ¡van cinco duros a que tú no lo sabes! stavim 25 peset, da tega ne veš
    ir v vzklikih in vprašanjih:

    ¡voy! igram (zraven)! (pri kartanju)
    ¡(allá) voy! že grem! (odgovor natakarja, ki ga kličejo)
    ¡cómo le va! Am česa ne poveste! ta je pa dobra!
    ¡allá va (eso)! tu imate! pozor! previdno!
    ¡ahora va de veras! sedaj gre za res! stvar postaja resna!
    ¡asi va el mundo! tako je na tem svetu!
    ¡vamos! na noge! naprej!; tako! sedaj razumem!; ta je pa dobra! mislim da! bežite! to ni mogoče! (že) dovolj! stojte!; to me veseli!
    ¡vamos claros! govorimo jasno!
    ¡vamos despacio! le ne se prenagliti!
    ¡vamos por partes! najprej eno, potem drugo!
    ¡vaya! zaradi mene, prav!; ah, kaj!; seveda! rad verjamem!; no, še tega bi se manjkalo!
    ¡vaya por Dios! za božjo voljo
    es demasiado ¡vaya! to je zares preveč!
    ¡vaya que sí! to rad verjamem!
    ¡vaya una sorpresa! lepo presenečenje!
    ¡vayamos! urno!
    ¿cómo le va? ¿cómo vamos? kako Vam gre?
    ¿cuánto va? koliko stavimo?
    ¿quién va (allá)? kdo je? kaj (pa) je?
    ir + gerundij:

    voy comprendiendo počasi že razumevam
    cuanto más voy estudiándolo čim bolj to študiram
    eso va siendo difícil to bo težko
    los precios van bajando cene padajo
    ir + pretekli deležnik:

    ir montado jahati
    ir perdido premagan biti, izgubiti
    iba vestido de negro bil je črno oblečen
    todo va vendido ya vse je že prodano
    ¡van apostados 10 duros! stava je 10 peset!
    van pasados más de tres años več kot 3 leta je že od tega
    ir + predlogi ali prislovna določila:
    ir + a:

    ir a buscar a alg. iti po koga
    ir a dormir spat iti
    ir a recibir a alg. komu naproti iti
    ir a ver a uno obiskati koga
    al ir a pagar pri plačevanju
    voy a hacerlo takoj bom to naredil
    iba a hacerlo bil sem na tem, da to naredim
    es lo que iba a decir to sem ravno hotel reči
    ibas a creerlo skoraj bi (ti) bil to verjel
    ¿quién lo iba a suponer? kdo bi si bil to mislil?
    ¡vaya V. a saber! to je težko reči! to se ne da trditi!
    voy a partir mañana odpotujem jutri
    ¡vas a caer! padel boš!
    ir a caballo jahati, jezditi
    ir a pie peš iti
    ir a pique potopiti se (ladja)
    voy a casa grem domov
    ir a la cama leči v posteljo
    ir al encuentro de alg. komu naproti iti
    ir a la plaza iti na (živilski) trg
    ir a una isti cilj zasledovati
    ¡a eso voy! za to ravno gre!
    ir + con:

    ir con alg. koga spremljati, s kom držati
    eso no va conmigo to se me ne tiče!
    ir + de:

    ir de intérprete iti (biti) za tolmača
    ir de largo (prvikrat) nositi dolga krila (deklice)
    ir + en:

    ir en coche, ir en carruaje z vozom (avtom) se peljati
    ir en avión leteti (v letalu)
    ir en barco z ladjo se voziti
    ir en bicicleta na kolesu se peljati
    ir en ferrocarril z železnico se peljati
    ir en contra upreti se
    en eso va mi vida moje življenje je odvisno od tega
    el año en que vamos tekoče leto
    los números van en cada pieza vsak kos je oštevilčen
  • Jesús moški spol Jezus; vrček za mašno vino

    en un (decir) Jesús v hipu, kot bi mignil
    morir sin decir Jesús nenadoma umreti
    ¡Jesús! Jezus! (vzklik) presenečenja, občudovanja; na zdravje! (pri kihanju)
  • jota ženski spol jota, izgovor šp. črke j

    sin faltar (una) jota do pičice natančno
    ni una jota tudi kapljice ne, prav nič
    no saber jota butast biti
  • labrar izdel(ov)ati, obdelovati; izkoriščati (rudnik); orati; tkati, šivati, vesti (vezem); izdolbsti; brusiti (steklo); kovati (denar); ustvariti, tvoriti

    labrar la fortuna de alg osrečiti koga
    labrar la ruina de alg koga ruinirati, uničiti
    sin labrar neobdelan, surov
  • ladrillo moški spol opeka

    ladrillo cocido žgana opeka
    ladrillo crudo, ladrillo sin cocer nežgana opeka
    ladrillo de chocolate debela tablica čokolade
    ladrillo refractario šamotna opeka, pečna opeka
    cocer ladrillos žgati opeko
  • lejos daleč, zelo oddaljeno

    (no) lejos de aquí (ne) daleč od tod
    a lo lejos daleč, v daljavi
    de(sde) lejos iz daljave, od daleč
    lejos de vista, lejos de corazón daleč od oči, daleč od srca
    estar lejos oddaljen biti
    estoy (muy) lejos de pensarlo daleč sem od tega, da bi to mislil
    eso me está muy lejos še daleč mi ni za to
    ayer, sin ir más lejos... (še) prav včeraj
    ... para no ir más lejos... da ne iščem primera predaleč; tako npr.
  • levadura(s) ženski spol (množina) droži, kvas

    polvo de levadura(s) pecilni prašek
    sin levadura(s) nekvašen (kruh)
  • limitación ženski spol omejitev; področje, območje

    sin limitación neomejeno
  • límite moški spol meja

    el límite de edad starostna meja
    sin límite neomejeno; daleč
    no conocer límites ne poznati meja
    pasar los límites predaleč iti
    no salirse de los límites držati se meja
  • llamado poklican

    llamado m poklicanec
    acudir sin ser llamado nepričakovano se pojaviti
    muchos son los llamados y pocos los escogidos mnogo je poklicanih, a malo izvoljenih
  • lumbre ženski spol ogenj, žerjavica, plamen; luč, svetloba; strešno okno; sijaj, blesk; jasnost; pojasnilo; prosvetljenstvo

    piedra de lumbre kresilni kamen
    al amor de la lumbre pri peči
    ni por lumbre še v sanjah ne
    dar lumbre dati ogenj (kadilcu)
    es la lumbre de mis ojos ljubim ga kot zenico svojega očesa
    echar lumbre ogenj sipati
    pedir lumbre prositi za ogenj (kadilec)
    sin dar más lumbres brez nadaljnjih pojasnil
  • mancha ženski spol madež (od nesnage); materino znamenje; sončna pega; sramotni madež

    mancha de tinta (tintni) madež, packa
    hasta el sol tiene manchas nič ni popolno na tem svetu
    manchas solares sončne pege
    sin mancha brez madeža
  • mancilla ženski spol madež, sramotni madež

    sin mancilla brez madeža, neomadeževan, neoskrunjen
  • marido moški spol soprog, zakonski mož

    marido cornudo rogonosec, mož nezveste žene
    marido sin mujer slamnati vdovec
  • más več, bolj, rajši; še (več); vrhu tega; dalje, dlje, nadalje; matematika plus, in

    más acá semkaj, na tej strani
    más allá tjakaj, na oni strani
    más que več kot; čeprav, dasi
    más el embalaje (trg) embalaža posebej
    más y más več in več, bolj in bolj, vedno več (bolj)
    a más mimo tega, še zraven
    a más de razen
    a más correr v polnem teku
    a más y mejor kar najbolje, izvrstno
    a más no poder na vse kriplje, na vso moč
    a más tardar najkasneje, najpozneje, najdalje
    a cual más za stavo
    a lo más kvečjemu, največ
    trabaja como el que más (on) dela kot vsak drugi
    cuando más kvečjemu, največ
    cuanto más..., más... čim več (bolj) ..., tem več (bolj) ...
    beber de más preveč piti
    hay dos libros de más dve knjigi sta več (čezštevilni)
    aquí estoy de más tu sem odveč
    ¡razón de más! razlog več!
    de más a más vrhu tega, še zraven
    no más ne več, le; Am le, samo (= nomás)
    ¡espera no más! (Am) le (po)čakaj!
    ¡siéntese no más! (Am) sedite, prosim!
    ni más ni menos ne več ne manj, prav toliko, prav tako; seveda
    nada más drugega nič
    nunca más nikoli več
    poco más o menos malo več ali manj, približno
    por más que... naj še toliko ...
    el que más y el que menos oba v enaki meri; vsakdo, vsak otrok
    sin más acá ni más allá meni nič tebi nič
    sin más ni más brez premisleka, brez nadaljnjega; nenadoma
    tanto más cuanto que toliko več (bolj), ker
    cada vez más vedno več
    Piedro es el que come más Peter največ jé
    sabe más que nadie (on) ve več kot vsi drugi
    nadie lo sabe más que él nihče tega ne ve bolje kot on
    los más (de ellos) večina (njih)
    los más de los días večina (največ) dni
    son las tres todo lo más ura je kvečjemu tri
    poner más cuidada podvojiti vnemo; previdneje ravnati
    más bien prej
    más tarde o más temprado prej ali slej, enkrat
    más tiempo dalj časa
    lo más pronto (posible) čim prej
    más bien... que prej ... kot
    (ni) en lo más mínimo niti najmanj ne
    ¡(y) no hay más! (in) konec s tem! dovolj (tega)!
  • maular

    sin paular ni maular ne da bi črhnil
  • médico zdravniški

    médico m zdravnik
    ciencias médicas medicina, zdravilstvo
    médico de cabecera telesni (domači) zdravnik
    médico de cámara kraljevi telesni zdravnik
    médico de consulta posvetovalni (pritegnjeni) zdravnik
    médico del distrito okrožni zdravnik
    médico ginecólogo, médico de enfermedades de la mujer zdravnik za ženske bolezni, ginekolog
    médico de estado mayor štabni zdravnik
    médico forense sodni zdravnik
    el médico del hogar hišni zdravnik (knjiga)
    médico (en) jefe, primer médico primarij, višji zdravnik
    médico militar vojaški zdravnik
    médico sin visitas zdravnik brez klientele
    mal médico doktor skaza, mazač
    hacerse examinar (auscultar) por el médico dati se zdravniško pregledati
  • mención ženski spol omemba, omenitev

    diploma de bachillerato con mención honorifica odlično zrelostno spričevalo
    digno de mención omembe vreden
    hacer mención (de) omeniti
    no puedo dejar sin mención ne morem si kaj, da ne bi omenil
  • mengua ženski spol pojemanje, upadanje, zmanjšanje; pomanjkanje, revščina; sila, potreba; sramota

    sin mengua brez vsakega kratenja
  • menoscabo moški spol škoda, izguba; zmanjšanje

    sin menoscabo (de) brez škode za