Franja

Zadetki iskanja

  • arriba zgoraj, gori, gor, kvišku; nad; več

    agua arriba proti vodi
    de arriba zviška (navzdol)
    arriba de več kot, nad
    de arriba abajo od vrha do tal
    la parte de arriba gornji del
    el arriba dicho (citado) zgoraj imenovani
    eso se me hace cuesta arriba to se mi upira (gabi)
    volver lo de arriba abajo vse premetati
    ¡arriba! le daj(te)!
    ¡arriba Yugoeslavia! živela Jugoslavija!
  • arrojar (proč, ven) vreči, izsuti, izliti, razliti, izžarevati, oddajati (vonj); bruhati

    arrojar contra el suelo na tla vreči
    arrojar de sí spoditi
    la cuenta arroja un saldo de račun izkazuje saldo od
    arrojar se predrzniti se; planiti, zagnati se
    arrojarse al mar skočiti v morje
    arrojarse a algn. planiti na koga
    arrojarse por (de) la ventana skoz okno skočiti
  • nosotros, -as mi, me

    a nosotros nam
    (nosotros) los españoles mi Španci
    va con nosotros gre z nami
    se despide de nosotros poslovi se od nas
  • asar peči, pražiti

    asar en la parrilla na ražnju peči
    asarse vivo fig umirati od vročine
  • astilla ženski spol trska, iver

    hacer astillas drva sekati
    hacer astillas (de) razbiti, raztreščiti, uničiti
    sacar astilla izkoristiti, priti do česa
    tal palo, tal astilla jabolko ne pade daleč od drevesa
  • ausencia ženski spol odsotnost, nenavzočnost; ločitev; manjkanje, izostanek

    hacer ausencia biti za nekaj časa odsoten
    brillar por su ausencia pozornost zbuditi (izkazati se) zaradi svoje odsotnosti
    en ausencia del gato se divierten los ratones če mačke ni doma, miši plešejo
    ausencias causan olvido, larga ausencia causa el olvido daleč od oči, daleč od srca
    tener buenas (malas) ausencias biti na dobrem (slabem) glasu
  • ayer včeraj; nedavno, ondan

    de ayer acá, de ayer a hoy od nedavna
    ayer por ta tarde včeraj popoldne
    el ayer de la vida čas mladosti
  • blanco moški spol bela barva, belina; belec (človek, konj); cilj, tarča; (prazen) medprostor; odmor med dvema dejanjema v gledališču; strahopetec

    el blanco del ojo beločnica
    carpintero de blanco mizar
    de punta en blanco od glave do nog (oborožen)
    en blanco nepopisan, prazen
    dar en el blanco pravo pogoditi
    dejar (pasar) en blanco preiti, izpustiti
    dejar en blanco a uno koga prevarati v pričakovanjih, na cedilu pustiti
    errar el blanco zgrešiti, ne zadeti cilja
    hacer blanco (en) zadeti, pogoditi
    firmar en blanco podpisati neizpolnjeno listino; slepo zaupati
    pasar en blanco zamuditi (priložnost)
    poner los ojos en blanco biti ves prevzet od radosti (slasti)
    ser el blanco de burlas biti predmet zasmeha
  • boca ženski spol usta; gobec, smrček; okus v ustih; odprtina, luknja; ustje (reke); jašek, rov; proviant; ustnik (pri pihalih); vinski duh; blebetač

    boca de escorpión opravljivec
    boca de espuerta velika, široka usta
    boca de fuego puška, strelno orožje
    noche oscura como boca de lobo kot smola črna noč
    boca de oro izvrsten govornik
    boca de riego hidrant; vodovodna pipa
    a boca ustno
    a boca de invierno ob nastopu zime
    a boca de jarro iz neposredne bližine (strel)
    a pedir de boca, a qué quieres boca kot srce poželi
    boca a boca med štirimi očmi, ustno
    boca abajo na trebuhu (ležeč)
    boca arriba na hrbtu (ležeč)
    de boca en boca od ust do ust, javno
    de manos a boca nenadoma, nepričakovano
    ¡de boca! prazne besede!
    ¡punto en boca! tiho!
    callar la boca molčati
    no se le cae de la boca govori vedno (kar naprej) o isti stvari
    dice lo que se le viene a la boca na vsa usta pove, (kar misli)
    no decir esta boca es mía nobene besede reči
    estar pendiente de la boca de uno koga z veliko pozornostjo poslušati
    guardar la boca biti zmeren v jedi in pijači; zamolčati, ne izblekniti
    hablar por boca de otro delati po navodilih koga drugega
    hacer boca zbuditi apetit
    la boca se le hace agua sline se mu pocede
    írse de boca uiti, pobegniti (konj); nepremišljeno govoriti
    mentir con toda la boca v obraz lagati
    poner la boca al viento ničesar jesti ne imeti
    quitar a uno de la boca a/c komu nekaj z jezika sneti
    quitárselo uno de la boca od ust si pritrgati, da drugemu damo
    su boca es medida vaša želja je zame ukaz
    tener buena boca imeti dober okus (vino)
    torcer la boca usta zaviti, namrdniti se, nakremžiti se; nos vihati
    traer a. siempre en la boca kar naprej o istem govoriti
    en boca cerrada no entra(n) mosca(s) molčati je zlato
    por la boca muere el pez škoda človeka spametuje
    quien tiene boca, se equivoca motiti se je človeško
    traer en bocas a uno koga skozi zobe vleči
  • bollo moški spol bob, krof, cvrtnjak; mlečni kruh; kepa; grba; bula na glavi; ameriška španščina fin koruzen kruh

    no cocérsele a uno el bollo skoprneti od radovednosti
    perdonar el bollo por el coscorrón rajši se odreči koristi, ki je povezana s prevelikim trošenjem moči
  • bomba ženski spol bomba; senčnik pri svetilki; žarnica; ameriška španščina figurativno laž

    a prueba de bomba neprebiten
    caer como una bomba nenadno se pojaviti
    ¡bombas! pozor! tišina! (pred napitnico)
    estar echando bombas peniti se od jeze, zelo se razvneti (razgreti)
  • brincar [c/qu] (pre)skočiti, skakljati

    brincar de cólera ves iz sebe biti od jeze
    está que brinca trese se od besnosti
  • bufar puhati (bik); (vodo) iz ust brizgati

    bufar de ira pihati od jeze
  • caber* vsebovati, obsegati; iti v, najti prostor, biti obsežen v; zadostovati; dopustiti, odobriti

    caber en suerte pripasti (kot delež)
    me cabe la satisfacción de imam zadovoljstvo, (zadovoljen sem), da ...
    todo cabe vse je mogoče
    cabe suponer que domnevati je, da ...
    lo que cabe pensar kar se (sploh) da misliti
    si cabe če mogoče
    aun más, si cabe mogoče še več
    ¿qué duda cabe? kdo bi mogel o tem dvomiti?
    ¡qué duda cabe! gotovo!
    no nos cabe la menor duda niti najmanj ne dvomimo, da ...
    ¿cuántas veces cabe 3 en 9? kolikokrat gre 3 v 9?
    no caber en sí zelo ohol (objesten) biti
    no caber en sí de gozo ves iz sebe biti od veselja
    no caber en toda a la casa ves besen biti
    no cabe más to je višek!
    elegante que no cabe más nad vse eleganten
    no cabe tanta gente en la sala v dvorano ne gre toliko ljudi
    no cabe duda nedvomno
    no cabe perdón ne da se oprostiti
    no cabe equivocación pomota je izključena
    los zapatos no me caben čevlji me tišče
    eso no me cabe en la cabeza to mi ne gre v glavo
    eso no cabe aquí to ni dovoljeno
    él y yo no cabemos juntos on in jaz ne spadava skupaj
    el corazón no me cabía en el pecho bil sem ves iz sebe od veselja
    todo cabe en él (fig) pri njem je vse mogoče
  • cabeza ženski spol glava; lobanja; (gorski) vrh; glavna oseba; predstojnik, vodja, načelnik; začetek, izvor; glavno mesto, prestolnica

    cabeza de campana zvonišče
    cabeza de ganado glava živine
    cabeza menor glava drobnice
    cabeza de partido okrajno glavno mesto
    cabeza de reino prestolnica države
    cabeza de turco vsegakriv, grešni kozel
    dolor de cabeza glavobol
    mala cabeza nepremišljen človek
    tocado de la cabeza malo trčen
    aprender (tomar) de cabeza na pamet se (na)učiti
    asomar la cabeza pokukati, pojaviti se
    cargársele a uno la cabeza omotičen postati
    dar con la cabeza contra la pared z glavo v zid riniti
    dar de cabeza na glavo pasti; ob ugled priti
    me duele la cabeza glava me boli
    hablar de cabeza tjavdan (nepremišljeno) govoriti
    hacer cabeza glavno besedo imeti
    ir cabeza abajo vedno bolj propadati
    írsele (andársele) a uno la cabeza omotičen postati, zmešati se (komu)
    metérsele (ponérsele) a uno en la cabeza v glavo si vbiti, trmasto vztrajati pri svojem (mnenju)
    pasar por la cabeza v glavo šiniti (pasti)
    quebrarse (romperse) la cabeza glavo si beliti
    quitarse a. de la cabeza izbiti si iz glave
    sacar la cabeza spet se pokazati
    sentar la cabeza k pameti priti
    subírsele a uno la sangre a la cabeza močno se razjeziti
    tener la cabeza a pájaros (a las once) biti raztresen
    tener la cabeza como una olla de grillos ne vedeti, kje se nas glava drži
    no tener dónde volver la cabeza ne vedeti, kam bi glavo položili
    torcer la cabeza umreti
    volvérsele a uno la cabeza ob pamet priti
    en volviendo la cabeza v hipu; prej, kot bi mislil
    a la cabeza spredaj, na čelu
    con la cabeza al aire gologlav
    de cabeza z glavo naprej, na glavo; na pamet; naglo, naravnost
    de pies a cabeza od nog do glave
    en cabeza (Am) brez pokrivala, gologlav
    por su cabeza po lastnem sklepu
    más vale ser cabeza de ratón, que cola de león rajši majhen gospod kot velik hlapec
    tantas cabezas, tantos pareceres kolikor glav, toliko mišljenj
  • cabo moški spol (skrajni) konec; rob; štrcelj, preostal košček; ročaj, držaj; štrena; steblo; nit; meja; vodja, korporal; rt, predgorje; vrv

    cabo de año zadušnica na obletnico smrti
    cabo de brigada komandant brigade
    cabo de cuartel straža v vojašnici
    cabo de división komandant divizije
    cabo de escuadra korporal
    cabo de fila, cabo de ala vodja oddelka
    cabo de guardia vodja straže
    cabo de maestranza delovodja v tovarni topov
    al fin y al cabo, al cabo (al cabo), al cabo y a la postre končno, konec koncev, prav za prav
    al cabo de un año po enem letu
    al cabo de un rato kmalu nato
    al fin y al cabo končno, konec koncev
    hasta el cabo del mundo do konca sveta
    de cabo a cabo (de cabo a rabo) od enega konca do drugega, od A do Ž
    por ningún cabo nikakor ne
    dar cabo dovršiti; uničiti
    estar al cabo (de la calle) popolnoma razumeti, popolnoma poučen biti o
    estar (muy) al cabo pojemati
    llevar a(l) cabo u/c izvesti; do skrajnosti gnati
    no tener cabo ni cuerda zelo zapleten biti
    Cabo del Norte Severni rtič
    Cabo de Buena Esperanza Rtič dobrega upanja
    cabos pl pritikline obleke
    cabos sueltos nepredvidene okolnosti; novice (v časopisu)
    atar (juntar, unir) cabos zbrati svoje dokaze ali misli
  • caer* prevrniti (se), podreti (se); pasti (padem), iz-, od-pasti, upadati; v past ali nevarnost zaiti; zapasti; pogoditi, na nekaj priti; pripasti; nenadoma se zgoditi; obledeti; zahajati; umreti; vštet (zajet) biti

    caer en a/c uvideti, razumeti, spoznati, priti na
    caer de lo alto z višine pasti
    caer de ánimo izgubiti pogum
    caer en el anzuelo, caer en la trampa iti na limanice
    caer de cabeza na obraz pasti
    caer en la cuenta zapaziti, spoznati
    caer de culo na zadnjico pasti
    caer desmayado pasti v omedlevico
    caer sobre el enemigo planiti na sovražnika
    caer enfermo zboleti
    caer de espaldas na hrbet pasti
    caer en falta ne storiti svoje dolžnosti
    caer de hocico na nos pasti
    caen lanzas del cielo lije kot iz škafa
    caer mal biti nespreten (neroden)
    caer malo zboleti
    caer de pies na noge pasti; imeti srečo
    caer de plano, caer tendido a la larga pasti, kot je kdo dolg in širok
    caer en tentación priti v skušnjavo
    caer en tierra na tla pasti
    cayendo y levantando z menjajočo se srečo
    al caer el día (ali de la tarde) pozno popoldne
    al caer de la hoja ob nastopu zime
    dejarse caer udobno se usesti; nepričakovano se kje pojaviti
    estar al caer skoraj se zgoditi
    las 2 están al caer skoraj dve je že ura
    hacer caer la conversación (sobre) napeljati pogovor (na)
    ir a caer entre mala gente zaiti v slabo družbo
    ¿ha caído alguna propina? je (bilo) kaj napitnine?
    la ventana cae a la calle okno gleda na ulico
    el vestido le cae bien a V. obleka Vam lepo pristaja
    ¡ahora caigo! sedaj razumem!
    caerse pasti, zrušiti se, podreti se; izpasti (zobje, lasje); blamirati se
    caerse de maduro biti zelo izkušen; biti oslabel od starosti
    caerse muerto de miedo, de risa umreti od strahu, od smeha
    caerse redondo nenadoma na tla pasti (v omedlevico itd.)
    caerse de sueño komaj se na nogah držati zaradi zaspanosti
    caerse de suyo biti samoumevno
    caersele a uno la casa encima biti v velikem strahu
    caerse de su peso biti nepobiten, jasen
    caerse de viejo zelo star (oslabel) biti
    caersele a uno la cara de vergüenza od sramu se v tla udreti (umreti)
    no tiene sobre qué caerse muerto ne ve, kam bi položil glavo
    ¡que se cae V.! Vi greste predaleč!
  • calado pomorstvo globok

    calado hasta los huesos do kože premočen (od dežja)
    calado m vgrez (ladje)
    calado de papel zrezljan papir
  • calambre moški spol krč (mišic)

    calambre de los escribientes krč od pisanja
  • calar suniti v, poriniti v, pahniti v, potisniti v; spustiti; na-, prevrtati; namočiti (kruh); izrezati, rezljati, narezati; preiskati; koga spregledati; napeti; vdreti v, prodreti

    calarse vdreti v; splaziti se v; narediti si vstop v; zviška planiti
    calarse el sombrero potisniti si klobuk globoko v obraz
    calarse hasta los huesos do kože premočen biti (od dežja)