cabecil moški spol svitek (blazinast obroč) na glavi (za breme)
cabestrar na povodec dati
caer* prevrniti (se), podreti (se); pasti (padem), iz-, od-pasti, upadati; v past ali nevarnost zaiti; zapasti; pogoditi, na nekaj priti; pripasti; nenadoma se zgoditi; obledeti; zahajati; umreti; vštet (zajet) biti
caer en a/c uvideti, razumeti, spoznati, priti na
caer de lo alto z višine pasti
caer de ánimo izgubiti pogum
caer en el anzuelo, caer en la trampa iti na limanice
caer de cabeza na obraz pasti
caer en la cuenta zapaziti, spoznati
caer de culo na zadnjico pasti
caer desmayado pasti v omedlevico
caer sobre el enemigo planiti na sovražnika
caer enfermo zboleti
caer de espaldas na hrbet pasti
caer en falta ne storiti svoje dolžnosti
caer de hocico na nos pasti
caen lanzas del cielo lije kot iz škafa
caer mal biti nespreten (neroden)
caer malo zboleti
caer de pies na noge pasti; imeti srečo
caer de plano, caer tendido a la larga pasti, kot je kdo dolg in širok
caer en tentación priti v skušnjavo
caer en tierra na tla pasti
cayendo y levantando z menjajočo se srečo
al caer el día (ali de la tarde) pozno popoldne
al caer de la hoja ob nastopu zime
dejarse caer udobno se usesti; nepričakovano se kje pojaviti
estar al caer skoraj se zgoditi
las 2 están al caer skoraj dve je že ura
hacer caer la conversación (sobre) napeljati pogovor (na)
ir a caer entre mala gente zaiti v slabo družbo
¿ha caído alguna propina? je (bilo) kaj napitnine?
la ventana cae a la calle okno gleda na ulico
el vestido le cae bien a V. obleka Vam lepo pristaja
¡ahora caigo! sedaj razumem!
caerse pasti, zrušiti se, podreti se; izpasti (zobje, lasje); blamirati se
caerse de maduro biti zelo izkušen; biti oslabel od starosti
caerse muerto de miedo, de risa umreti od strahu, od smeha
caerse redondo nenadoma na tla pasti (v omedlevico itd.)
caerse de sueño komaj se na nogah držati zaradi zaspanosti
caerse de suyo biti samoumevno
caersele a uno la casa encima biti v velikem strahu
caerse de su peso biti nepobiten, jasen
caerse de viejo zelo star (oslabel) biti
caersele a uno la cara de vergüenza od sramu se v tla udreti (umreti)
no tiene sobre qué caerse muerto ne ve, kam bi položil glavo
¡que se cae V.! Vi greste predaleč!
calamoco moški spol ledena sveča na strehi
calar suniti v, poriniti v, pahniti v, potisniti v; spustiti; na-, prevrtati; namočiti (kruh); izrezati, rezljati, narezati; preiskati; koga spregledati; napeti; vdreti v, prodreti
calarse vdreti v; splaziti se v; narediti si vstop v; zviška planiti
calarse el sombrero potisniti si klobuk globoko v obraz
calarse hasta los huesos do kože premočen biti (od dežja)
calificadamente na primeren način; zasluženo
calzar [z/c] obuti; oskrbeti s čevlji ali nogavicami; imeti na sebi čevlje ali rokavice; s podlogo okrepiti; okovati; imeti določen razpon ali številko (čevlji)
calzar ancho lahkomiselno (razuzdano) živeti
calzar poco imeti malo sposobnosti
calzarse obuti se; nekaj doseči; oskrbeti se
calzarse a alg. koga obvladati, ugnati
calzarselas al revés narobe napraviti
camaranchón moški spol ropotarnica na podstrešju; skrit kotiček
camba ženski spol spona na uzdi
cambalach(e)ar na drobno tržiti, barantati
campear iti na pašo; začeti zeleneti (žito); taboriti; plapolati (zastava); odlikovati se
campear de sol a sombra delati ves dan na polju
canelón moški spol ledena sveča na strehi
cangrejero moški spol lovec na rake
cantarela ženski spol kvinta, najvišja struna na goslih; vrsta užitne gobe
capitación ženski spol davek na glavo, glavarina
capitular kapitulirati, predati se; na odgovornost klicati (uradnika); pogodbeno določiti
capota ženski spol zložljiva streha na kočiji
captación ženski spol pridobitev z zvijačo ali s prilizovanjem; prežanje na dediščino; osleparjenje
carabina ženski spol karabinka, kratka puška; zaponka na pero
es la carabina de Ambrosio je čisto ne(po)rabno
caracol moški spol (vrtni) polž; polževa hišica; polžast koder na čelu ali senceh španskih plesalk
escalera de caracol polžaste stopnice
en caracol, de caracol polžast
no se me da un caracol to mi je čisto vseeno
hacer caracoles sukati se (konj)
¡caracoles! = ¡caramba!