Franja

Zadetki iskanja

  • recelar bati se; sumiti, ne zaupati; domnevati

    recelarse (de) sumiti nekaj, bati se
  • reparar popraviti; odpomoči, izboljšati; odškodovati; pomišljati si, obotavljati se

    reparar un daño popraviti (nadomestiti) škodo
    reparar una pérdida poravnati izgubo
    reparar en a/c pazljivo nekaj opazovati, opaziti, ozirati se na
    reparar en pelillos (fig) spotikati se ob malenkostih
    no reparar en ne se pomišljati za
    no reparar en sacrificios nobene žrtve se ne ustrašiti
    repararse spomniti se, domisliti se, zavedati se; obvladati se; oskrbeti se (z); Am vzpenjati se (konj); na oviro naleteti
  • revés moški spol zadnja (hrbtna) stran; udarec s hrbtom roke; nezgoda, neprijetnost, zoprnost, sitnost

    al revés na hrbtni strani; narobe
    calzárselas al revés nekaj narobe narediti
    dar de revés (mor) prevreči se (veter)
    puesto del revés narobe postavljen ali položen
  • río moški spol reka, velereka, veletok; tok

    río abajo (arriba) po reki navzdol (navzgor)
    allí va todo a río revuelto (fig) tam vlada največja zmeda
    ¡al río! proč s tem!
    a río revuelto, ganancia de pescadores v kalnem je dobro ribariti
    cuando el río suena, agua lleva (fig) kjer je dim, je tudi ogenj; v vsaki govorici je nekaj resnice
  • sentido prisrčen, iskren; boleč; otožen; občutljiv, razdražljiv

    sentido m čut, smisel, pomen; razsodnost; zavest; pamet; stran, smer; smoter, namen
    sentido común zdrava pamet
    sentido primitivo prvoten pomen
    el sentido del oído (olfato, tacto, gusto, de la vista) sluh (vonj, tip, okus, vid)
    sentido de la orientación čut za orientacijo
    contrario al sentido nespameten
    falto de sentido nesmiseln, nespameten
    con sentido po smislu
    en este sentido v tem smislu; v tej smeri; v tem pogledu
    en sentido recto naravnost naprej
    en sentido inverso v obratnem redu
    en pleno sentido (ali en el sentido riguroso) de la palabra v polnem (pravem) pomenu besede
    carecer de sentido no tener sentido biti nesmiseln, nobenega smisla ne imeti
    cuesta un sentido stane ogromno denarja
    dar un sentido malo (a) nekaj slabo razlagati, zameriti
    dar otro sentido (a) drugače nekaj razlagati, drug smisel dati
    perder el sentido zavest izgubiti, omedleti; fig glavo izgubiti
    tomar en buen sentido v dobrem smislu sprejeti
    los cinco sentidos petero čutov; fig zdrava pamet
    en todos los sentidos v vsakem pogledu; povsod, na vse strani
    privado (ali falto) de los sentidos onesveščen, v omedlevici
  • ser* biti

    es lo que quiero to ravno hočem
    eres tú quien debe saberlo ti moraš to (vendar) vedeti
    es según kot se vzame
    es a saber, es decir namreč
    es que... stvar je ta, da ...
    sea como fuere naj bo, kot hoče
    no puede ser je nemogoče
    esto no es vivir to ni nobeno življenje
    él es muy otro on je čisto drug človek, on se je čisto spremenil
    catedrático que fué bivši profesor
    es alegre, pero está triste on je vesele narave, toda (sedaj) je žalosten
    ¿a cómo es la fruta? po čem je sadje?
    ¡es así! tako je!
    ¡que si lo es! mislim da!
    soy con V. (al instante) takoj Vam bom na voljo (če koga prosimo, naj malo počaka)
    no es de mi incumbencia to se me ne tiče
    ¿qué va a ser de él? kaj bo z njim?
    soy de Ljubljana sem iz Ljubljane
    es de desear želeti je
    es de pensar treba je dobro premisliti
    el balance es de... saldo znaša
    ¿qué es de ti? kaj (pa) je s teboj?
    no soy yo para ello nisem (sposoben) za to
    no es para comerlo ni užitno
    no era para menos in je tudi bilo tako
    si yo fuera que tú, lo haría če bi (jaz) bil na tvojem mestu, bi to naredil
    a no ser así sicer, drugače
    a no ser que v kolikor ne
    un (sí) es, no es nekaj, nekoliko; tako rekoč, v nekem smislu
    sea lo que fuere (ali sea), sea como fuere naj bo, kot hoče; na vsak način
    haga V. lo que sea napravite, kar hočete
    érase un rey bil je nekoč kralj
    serse (pop) biti, postati
    sea la luz y la luz se fué bodi luč in luč je bila
  • sonar [-ue-] igrati (instrument); usekniti (nos); (za)zveneti, (za)doneti; pozvoniti

    sonar a a/c zveneti kot; na nekaj namigovati
    sonar a hueco votlo zveneti
    eso me suena a engaño zdi se mi, da za tem tiči goljufija
    no me suena čisto neznano mi zveni
    sonarse usekniti se
    se suona baje, pravijo
  • tal tak, takšen

    tal cual tu pa tam kateri, nekateri, maloštevilni; tako tako, srednje
    tal cual vez (Am) tu pa tam
    acabará tal cual había vivido končal bo, kot je živel
    tal por cual več ali manj, približno
    tal vez venga morda pride
    en tal parte nekje
    como si tal cosa meni nič tebi nič
    tal cosa nekaj takega
    no haré yo tal tega ne bom naredil
    el tal omenjeni, imenovani, ta; takšen
    ese tal isti
    en tal caso v tem primeru
    por tal zaradi tega
    no hay tal temu ni tako
    una tal »takšna«, pocestnica
    tal habrá que lo diga precej bo takih, ki tako pravijo
    uno..., otro..., tal otro... eden ..., drugi ..., tretji ...
    un tal Perez neki g. Perez
    fulano de tal, el señor tal g. Oné
    sí tal seveda
    no tal nikakor
    y tal naravno, mislim da
    con tal que s pogojem da
    tal que (pop) kot da
  • tanto moški spol določena množina, vsota; trgovina delež, del; šport točka; igralna marka; prepis, kopija

    otro tanto še enkrat toliko
    yo daré otro tanto jaz bom dal tudi toliko
    quisiera hacer otro tanto hotel bi tudi napraviti to
    un (ali algún) tanto más nekaj več
    tres tanto(s) más trikrat več
    de tanto en tanto od časa do časa
    por el tanto prav zato
    ¡no es (ali hay) para tanto! ni tako hudo!
    estar (ali quedar) al tanto (de) na tekočem biti (o), poučen biti, vešč biti, spoznati se (na); paziti (na), paziti se
    poner al tanto (de) poučiti (o), uvesti (v)
    marcar un tanto (šp) gol zabiti
    pagar a tanto la hora od ure plačati
    vencer por 3 tantos a 0 (šp) zmagati s 3 : 0
  • término moški spol konec, smoter; meja, mejnik; rok, termin; cilj; beseda, strokoven izraz; položaj

    término medio povprečno število, sredina, srednja pot
    por (ali en) término medio poprečno, v poprečju
    término técnico strokovni izraz
    estación término končna železniška postaja
    antes del término predčasno
    en primer término v prvi vrsti, na prvem mestu, najprej, pred vsem drugim
    sin término brezkončen, brezmejen
    corre el término rok (po)teče
    fijar (guardar, cumplir) un término določiti (držati) termin
    llegar a término končati se, biti zaključen
    llegar a término feliz (con) nekaj srečno končati
    llevar a término do konca izpeljati, izvesti, realizirati
    poner término (a) dokončati, zaključiti; ustaviti, zadržati
    en buenos términos v pravem pomenu besede; drugače povedano
    en propios términos točno, natančno izraženo
    en tales términos v takih okoliščinah (pogojih)
    por todos términos vobče, sploh, brez izjeme
    llegar a términos de... tako daleč priti, da ...
  • tiempo moški spol čas, doba; letni čas; vreme; glasba takt; tempo

    tiempo actual sedanjost
    (tiempo) futuro, presente, pretérito (gr) prihodnji, sedanji, pretekli čas
    tiempo simple, tiempo compuesto (gr) enostavni, sestavljeni čas
    tiempo transcurrido čas, ki je potekel
    buen (mal) tiempo lepo (grdo) vreme
    fruta del tiempo sveže sadje
    lapso (ali espacio) de tiempo doba, razdobje
    medida de tiempo časovna mera
    medio tiempo vmesni čas; šp polčas
    traje de medio tiempo obleka za prehodni čas
    sin pérdida de tiempo ne da bi izgubljal čas; nemudoma
    a tiempo, a buen tiempo pravočasno
    muy a tiempo še pravočasno
    a su tiempo svoje dni
    a su (debido) tiempo o pravem času
    a un tiempo, al mismo tiempo istočasno, hkrati, obenem
    a tiempo que ko, medtem ko
    antes de tiempo predčasno
    con tiempo začasa; čisto mirno
    con el tiempo sčasoma
    de tiempo en tiempo od časa do časa; tu pa tam, včasih
    de aquel tiempo tedanji
    de poco tiempo mlad
    de poco tiempo a esta parte nedavno, pred kratkim
    dentro de poco tiempo v kratkem času, kmalu
    desde este tiempo odtlej, odslej
    desde hace tiempo že nekaj časa
    desde hace mucho tiempo že dolgo (časa)
    después de algún tiempo čez nekaj časa
    durante algún tiempo nekaj časa
    en tiempo (oportuno) o pravem času
    en otro tiempo nekoč, prej
    en poco tiempo kmalu
    en todo tiempo vselej, vsekdar
    fuera de tiempo o nepravem času
    por tiempo za gotov čas
    todo el tiempo que tako dolgo, da; dokler
    acordarse (ali ser) del tiempo del rey que rabió (fig) biti že zelo star
    ahorrar (el) tiempo čas prihraniti
    andando el tiempo s časom, sčasoma
    ahora estás a tiempo sedaj imaš še čas
    es cuestión del tiempo je vprašanje časa
    ganar tiempo pridobiti na času
    gastar el tiempo čas zapravljati
    hacer tiempo skušati si preganjati (dolg)čas
    hace algún tiempo, tiempo ha nekoč; pred nekaj časa
    hace poco tiempo pred kratkim
    hace ya tiempo je že dolgo od tega
    no hay tiempo que perder ne smemo izgubljati časa
    matar el tiempo čas ubijati, dolgčas preganjati
    exigir mucho tiempo zahtevati mnogo časa
    el tiempo es oro čas je zlato
    cada cosa en su tiempo vse ob svojem času
    a tiempos tu pa tam
    desde tiempos inmemoriales od pamtiveka
    en los tiempos actuales v teh časih
    en tiempos pasados v prejšnjih časih
    en mis buenos tiempos v mojih mladih letih
    en los buenos tiempos v dobrih starih časih
  • tierra ženski spol zemlja, zemeljska obla; svet; dežela; prst, glina; posestvo na kmetih; domovina

    tierra adentro v notranjosti dežele
    tierra baldía neobdelana zemlja
    tierra de barbecho praha, ledina
    tierra cocida žgana glina, terakota
    tierra de España španska kreda
    tierra extraña inozemstvo, tujina
    tierra firme kopna zemlja, kopno
    tierra del pipiripao (fam) deveta dežela
    la Tierra de Promisión obljubljena dežela
    tierra refractaria nezgorljiva glina
    Tierra Santa sveta dežela
    de la tierra domač, tuzemski
    por debajo de tierra (fig) skrivaj, kradoma
    caer por tierra na tla pasti, zrušiti se
    dar en tierra pogrezniti se
    dar en tierra con nekaj na tla vreči, prevrniti
    dar tierra (a) (fig) hraniti, podpirati
    echar tierra a los ojos pesek v oči metati, slepiti
    ¡echemos tierra sobre el asunto! pozabimo na to!
    estar comiendo (ali mascando) la tierra (fig) biti pod zemljo, biti pokopan
    morder la tierra (fig) mrtev biti, umreti
    poner tierra en (ali por) medio (fig) oddaijiti se, proč steči, uteči, pobegniti
    tomar tierra pristati (letalo)
    se lo tragó la tierra izginil je brez sledu
    venirse a tierra, irse a tierra (fig) uničiti se, propasti
    de luengas tierras, luengas mentiras (pregovor) iz daljnih dežel velike laži
  • tinta ženski spol (tekoča) barva; črnilo, tinta; barvni ton

    tinta china tuš
    tinta encarnada, tinta roja rdečilo
    tinta de imprenta tiskarska barva
    tinta indeleble neizbrisna tinta
    tinta simpática nevidno črnilo
    cojín de tinta blazinica za štampiljko
    saber de buena tinta vedeti iz dobrega vira
    las tintas de la aurora jutranja zarja
    recargar las tintas (fig) pretiravati
    tomar unas tintas nekaj kozarcev (rdečega) vina popiti
  • tintero moški spol tintnik

    dejarse en el tintero a/c (fig) nekaj preiti, ne omeniti, pozabiti
  • traer* prinesti, nositi, na sebi imeti, pri sebi imeti, s seboj voditi, v rokah imeti, ravnati z, (pri)siliti, pripraviti (do); pritegniti, k sebi vleči; povzročiti

    traer beneficio prinašati korist
    traer un ejemplo navesti primer
    traer origen de izvirati iz
    traer puesto nositi (npr. obleko)
    traer perjuicio škodljiv biti
    traer y llevar opravljati, klepetati
    traer a mal slabo ravnati z, mučiti
    traer a la memoria v spomin priklicati, spomniti na
    traer a uno al retortero (ali de acá para allá) (fig) nobenega miru komu ne dati
    traer entre manos a/c nekaj v rokah imeti, nekaj snovati, nameravati
    traer por consecuencia imeti za posledico
    lo traigo bien estudiado dobro sem to preštudiral, to dobro obvladam
    eso me trae preocapado to me skrbi
    eso me trae convencido to me prepričuje
    eso le trae perdido to ga uničuje
    traerse obleči se; obnašati se
    ese asunto se las trae to je presneta zadeva
    es una pieza que se las trae to je presneto težko (npr. glasbena kompozicija)
    ¿qué se traerá ese hombre? kaj ima ta človek za bregom?
  • uña ženski spol noht; krempelj; parkelj, kopito; (škorpijonova) bodica; zareza

    uña de caballo (rast) lapuh
    de uña divji, besen
    ni el canto de la uña niti mrvice ne
    descrubrir(enseñar, sacar, mostrar)la uña (fig) izdati se, pokazati svoje slabosti
    sacar con la(s) uña(s) izpraskati
    ser uña y carne biti neločljiv, biti v velikem medsebojnem prijateljstvu
    tener a/c en la uña (fig) imeti nekaj v mezincu
    uñas pl (fig) dolgi prsti
    largo de uñas dolgoprsten, tatinski
    comerse las uñas nohte si gristi (od jeze)
    estar de uñas (con) (fig) biti s kom v sovraštvu
    mirarse las uñas (fig) brez dela biti; kartati
    ponerse de uñas trdovratno se upirati
    quedarse soplando las uñas (fig) izgubiti, premagan biti
    tener las uñas afiladas (fig) biti spreten tat
    caer entre (ali: en)las uñas de uno (fig) komu v roke (kremplje) pasti
    verse en las uñas del lobo (fig) biti v veliki nevarnosti
  • uno eden, en; neki; isti; edin; enoten

    uno mismo eden in isti
    una cosa nekaj
    entre una cosa y otra eno z drugim računano
    una vez enkrat
    ni una sola vez niti enkrat
    unos pl nekateri
    unos cuantos nekateri, več, razni
    unos 200 alumnos kakih 200 učencev
    unos veinte kakih dvajset
    unas dos horas kaki dve uri, mogoče dve uri
    unas veces sí otras no enkrat da, drugič ne; zdaj da, zdaj ne
  • variar (pres: -ío) spreminjati (se), menjavati (se), različen biti, razlikovati se

    variar de plan spremeniti svoj načrt
    variar de precio biti različen v ceni
    eso varía (por completo) to je nekaj (čisto) drugega
    el mundo ha variado mucho svet se je zelo spremenil
    para (ali por) variar za spremembo
  • venir* priti, prihajati; voziti se, potovati; pojaviti se; izvirati iz, nastati; zgoditi se; uspevati, rasti; spodobiti se

    venir bien pristati (obleka)
    no me viene to mi ni prav
    viene borracho čisto pijan je
    la República por venir bodoča republika
    verlas venir (pop) biti strasten kvartopirec
    hacer venir dati poklicati (prinesti); povabiti
    viene en el diario je v časopisu
    ni va ni viene (fig) čisto neodločen je
    al venir él ob njegovem prihodu
    venga lo que viniere naj pride, kar hoče; na vsak način
    ir y venir sem in tja hoditi, sprehajati se
    ¡ven acá! pridi sem! poslušaj!
    ¡venga! pridite sem! sem s tem! no prav! zaradi mene!
    ¡venga esta carta! daj mi to pismo!
    ¡venga esa mano! udari (sezi) v roko! daj roko!
    venir a: venir al mundo na svet priti
    le diré lo que viene al caso mu bom že povedal, kar mu gre; fig mu bom odkrito povedal
    ¡vengamos al caso! preidimo k stvari!
    hacer venir al suelo na tla vreči
    vino a ello gustoso rade volje je pristal na to
    venir a menos zmanjšati se, upadati, pojemati; propasti
    por fin vino a conseguirlo končno je to dosegel
    viene a ser lo mismo to je (skoraj) isto, to je vseeno
    vino a verme bil je pri meni, obiskal me je
    venir con: ¡no me vengas con bromas! pustimo šale! z menoj ni šale!
    viene con él (on) pride z njim; on je na njegovi strani
    venir de: de ello viene iz tega sledi
    venir de hacer pravkar napraviti
    venir en: venir en ayuda priti na pomoč
    no me viene en gana to mi ne pade v glavo, ni govora!
    cuando le venga en gana kadar se Vam bo ljubilo
    vino en declarar que končno je izjavil, da
    vengo por V. prihajam zaradi Vas; prihajam po Vas
    ¡venga por acá! pridite semkaj!
    venir haciendo a/c (že dalj časa) nekaj delati
    venir corriendo priteči
    venir volando prileteti
    viene cansado utrujen je
    vengo herido ranjen sem
    venir molido do smrti sem utrujen
    eso me viene clavado (fig) to mi pride kot poklicano (kot nalašč); pristoji mi kot ulito
    venir rodado priti kot poklicano (kot nalašč)
    venirse priti, iti; vzhajati, zavreti (mošt)
    venirse a alg. napasti koga
    venirse a tierra, venirse abajo zrušiti se, sesesti se
    la sala se venía abajo (fig) dvorana je bobnela od viharnega odobravanja
    venirse a buenas prijateljsko se poravnati (pobotati)
    venirse cayendo (durmiendo) skoraj pasti (skoraj zaspati)
  • vía ženski spol pot, cesta; železnica, tir; figurativno ravnanje, sredstvo

    vía aérea vzpenjača
    vía ancha, estrecha širok, ozek tir
    vía de comunicación prometna pot
    vía crucis križev pot; fig stiska, bridkost
    vía férrea železniška proga, železnica
    vía láctea rimska cesta (na nebu)
    vía normal (železniški) normalen tir
    ancho (interior) de la vía širina tira
    cambio de vía kretnica
    cruce de vía(s) železniško križišče
    paso de vía križišče poti
    de (ali a) vía doble dvotiren
    de vía normal normalnotiren
    por vía de v svojstvu (kot)
    por vía de excusa kot opravičilo
    por vía de elección z volitvijo
    por vía postal po pošti
    por vía de Francia čez Francijo
    hacer de una vía dos mandados (fig) dve muhi z enim udarcem pobiti
    poner en la vía (fig) nekaj v tir spraviti
    estar en vías de nameravati
    por vías de hecho resnično, dejansko, z dejanjem