Franja

Zadetki iskanja

  • filo moški spol rez, rezilo, ostrina; smer

    al filo de medianoche prav (skoraj) opolnoči
    al filo del día ob svitu
    en el filo de la silla na skrajnem robu stola
    por filo (prav) natanko, podrobno
    por filo de la aurora v prvem jutranjem svitu
    era por filo de sus 20 años bil je ravno 20 let star
    botar los filos otopiti, ohromiti
    de dos filo dvorezen
    herir por los mismos filos koga z njegovim lastnim orožjem tolči
  • gana ženski spol želja, poželenje, vnetost, veselje; ješčnost, tek

    de gana z vnemo, od srca, voljan, vnet
    de (buena) gana (od srca) rad
    de mejor gana rajši
    de mala gana nerad
    de su gana prostovoljno
    darse gana dobiti veselje za
    pago lo que me da la gana plačam, kar se mi zdi prav
    no me da la (real) gana mi ne pade v glavo, ne maram
    hacer gana dobiti tek za jedi
    no tener gana (de) ne bitt voljan, biti nenaklonjen
    ni gana(s) za nobeno ceno, še v sanjah ne
    abrir(se) las ganas de comer dobiti tek
    estar sin ganas ne imeti teka
  • golpe moški spol udarec, sunek; nesreča, nezgoda; požirek; naval, priliv; bitje žile; namera

    golpe de agua ploha, naliv
    golpe de Estado državni prevrat, puč
    golpe de fortuna srečen slučaj
    golpe de gente naval ljudi, gneča
    golpe de gracia poslednji smrtni udarec
    golpe de sol sončarica
    golpe de tos napad kašlja
    golpe de viento sunek (piš) vetra
    al primer golpe de vista na prvi pogled
    a golpe seguro prav gotovo, zanesljivo
    un buen golpe de patatas kup krompirja
    de golpe nenadoma
    de un golpe hkrati, obenem; nenadoma
    de golpe y porrazo kar nenadoma, kot bi trenil, nepričakovano
    dar golpe napraviti velik vtis, zbuditi veliko pozornost
    ha errado el golpe spodletelo mu je
    hacer un buen golpe napraviti dobro kupčijo
    parar el golpe odbiti (parirati) udarec
    si sale bien el golpe če stvar uspe
    golpes del destino udarci usode
    a golpes sunkoma, s prekinitvami, tu pa tam
    dar de golpes a alg. pretepsti koga
    darse golpes de pecho na prsi se biti (v kesanju)
  • hacer* storiti, delati, narediti, ustvariti, napraviti, opraviti, izgotoviti, ravnati; znašati; spremeniti v; navaditi (a na); oskrbeti; igrati, predvajati

    hacer agua(da) oskrbeti se z vodo (ladja)
    hacer alguna burko ali objestno dejanje napraviti, eno zagosti
    hacer el amor (a) dvoriti
    hacer el ánimo skleniti; ustvariti razpoloženje
    hacer bueno potrditi, (za)jamčiti
    hacer burla, hacer chacota, hacer chanza, hacer chunga (surovo) burko počenjati
    hacer calceta plesti
    hacer caso upoštevati, visoko ceniti
    hacer no caso ne se ozirati na, ne upoštevati, ne se meniti za
    hacer la comida pripraviti jed, kuhati
    hacer una concesión privoliti, dopustiti; priznati
    hacer cuesta strm biti
    hacer difícil otežkočiti
    hacer economías varčevati, vasčno živeti
    hacer fácil olajšati
    hacer un favor (a) napraviti uslugo
    hacer fe overoviti, dokazati
    hacer gestos gestikulirati
    ¡me hace gracia! to je sijajno!
    hacer honor izkazati čast
    hacer el inventario napraviti inventuro
    hacer juego igrati; skupaj spadati
    hacer fusticia obsoditi; pravično obravnavati
    hacerla zakriviti kaj
    hacersela a alg komu jo zagosti
    ¡la hemos hecho buena! (ironično) v lepo stvar smo padli! dobro kašo smo si skuhali!
    hacer a un lado s poti spraviti
    hacer su negocio dobro odrezati
    hacer (las) paces mir skleniti
    hacer un papel igrati vlogo (v gledališču)
    hacer parte sporočiti, naznaniti
    hacer patente na dan prinesti
    hacer penitencia pokoro delati
    hacer el plato servirati jed
    hacer posible omogočiti
    hacer presente spomniti na, pojasniti, razložiti
    hacer público razglasiti, objaviti
    hacer el ridículo, hacer un papelón blamirati se
    hacer suyo prisvojiti si; sprejeti
    hacer tiempo ugodni (pravi) čas čakati za; razvedriti se
    hacer las uñas nohte (o)striči
    hacer las veces de alg koga nadomestovati
    hacer vela (od)jadrati
    no le hago tan necio nimam ga za takó neumnega
    yo le hacía en Madrid mislil sem, da je v Madridu
    9 y 4 hacen 13 (9 + 4 = 13)
    no lo hizo a mal tega ni nalašč naredil
    ¡haga V. su gusto! napravite si udobno!
    ¡buen provecho le haga! na (Vaše) zdravje!
    hacer callar k molku pripraviti, utišati
    hacer saber obvestiti
    hacer valer su derecho uveljaviti svojo pravico
    hacer ver dati razumeti, pokazati
    hacer mal slabo ravnati, ne imeti prav
    dar que hacer (a) trud (delo) komu povzročiti
    tener mucho que hacer imeti mnogo dela
    estarse haciendo nastajati
    donde (quiera que) fueres, haz como vieres druge dežele, druge navade
    hacer con prilegati se (k), ujemati se z
    hacer de aprendiz biti vajenec
    hacer del cuerpo, hacer de vientre iti na stolico
    hacer de intérprete biti za tolmača
    hace calor toplo (vroče) je
    hace frío mraz (hladno) je
    hacer sol sonce sije
    hace buen (mal) tiempo lepo (grdo) vreme je
    hace 15 días pred 14 dnevi
    se me hace que zdi se mi, da
    por lo que hace al precio kar se tiče cene
    eso no le hace to ne igra nobene vloge
    hacerse postati, nastati, delati se, navaditi se; oskrbeti se (de z); iti, oditi
    hacerse afuera ven (proč) iti
    hacerse cristiano sprejeti krščanstvo
    hacerse fuerte (voj) utrditi (ukopati) se; trdovratno vztrajati (en pri)
    hacerse obedecer uveljaviti svojo voljo
    hacerse olvidadizo delati se, kot da se ne spomnimo
    hacerse presente nastopiti, predstaviti se
    hacerse responsable prevzeti odgovornost (de za)
    hacerse rico obogateti
    hacerse servir pustiti si streči
    hacerse el sordo gluhega se delati
    hacerse el tonto nevednega se delati
    hacerse viejo (po)starati se
    se me hacía fácil zdelo se mi je lahko
    ya se hace tarde pozno že postaja
    ya se está haciendo de noche noči se že
    hacerse con a/c polastiti se česa, prisvojiti si kaj
    no poder hacerse con el coche ne imeti avta v oblasti
    hacerse de rogar pustiti se zelo prositi; sramežljivega se delati
    hacer a la mar, hacer a la vela odjadrati
  • hecho narejen, zrel

    hecho a la chanza navajen na šalo
    hecho un Adán nag, razgaljen
    hecho realidad uresničen
    hecho un tigre kot tiger (besen)
    bien hecho prav narejen, posrečen, uspel
    dicho y hecho rečeno storjeno
    a cosa hecha namerno, nalašč
    ¡es cosa hecha! velja! je dogovorjeno (sklenjeno)!
    ¡bien hecho! tako je prav!
    ¡mal hecho! ni prav!; napačno!
    ¿te ha hecho bien? ti je (kaj) pomagalo?
    a lo hecho, pecho usodi je treba pogumno zreti v oči
    hombre hecho y derecho poštenjak, odkrit človek
    traje hecho izgotovljena (konfekcijska) obleka
  • impresionar napraviti vtis; učinkovati; pretresti; osvetliti (foto plošče)

    dejarse impresionar pustiti si vplivati
    no me impresiona to me prav nič ne razburja
  • indisponer* (glej poner) onesposobiti, onemogočiti; zbuditi odpor pri; razdvojiti, spreti; ozlovoljiti; bolnega napraviti

    indisponerse bolehen (ne prav zdrav) postati; spreti se (con s); ujeziti se
  • íntimo (najbolj) notranji; globok, iskren, prisrčen

    amigo íntimo najljubši prijatelj
    la prenda íntima (fig) srajca
    relaciones íntimas ozka (intimna) razmerja; spolno občevanje
    penetrar en lo íntimo del corazón prav v sredino srca prodreti
  • ir* iti, kreniti, odpraviti se; marširati; priti; nahajati se; podati se

    ir bien (de salud) zdrav biti
    el vestido le va bien obleka Vam dobro pristoji
    ir fuera de camino (fig) zmedeno govoriti
    ir descaminado ne se spoznati
    ir (muy) lejos (fig) predalečiti; preveliko vnemo pokazati
    ir mal slabo se počutiti, bolan biti
    va de mal en peor vedno slabše mu gre
    ir y venir sem in tja hoditi
    ni va ni viene (fig) ne ve, za kaj bi se odločil
    sin irle ni venirle (fig) ne da bi mu bilo kaj za to
    tanto se le da por lo que va como por lo que viene popolnoma vseeno mu je
    de 5 a 8 van 3 5 od 8 ostane 3 (odštevanje)
    va mucho de uno a otro je velika razlika med obema
    lo que va del cielo a la tierra silno velika razlika
    ¡van cinco duros a que tú no lo sabes! stavim 25 peset, da tega ne veš
    ir v vzklikih in vprašanjih:

    ¡voy! igram (zraven)! (pri kartanju)
    ¡(allá) voy! že grem! (odgovor natakarja, ki ga kličejo)
    ¡cómo le va! Am česa ne poveste! ta je pa dobra!
    ¡allá va (eso)! tu imate! pozor! previdno!
    ¡ahora va de veras! sedaj gre za res! stvar postaja resna!
    ¡asi va el mundo! tako je na tem svetu!
    ¡vamos! na noge! naprej!; tako! sedaj razumem!; ta je pa dobra! mislim da! bežite! to ni mogoče! (že) dovolj! stojte!; to me veseli!
    ¡vamos claros! govorimo jasno!
    ¡vamos despacio! le ne se prenagliti!
    ¡vamos por partes! najprej eno, potem drugo!
    ¡vaya! zaradi mene, prav!; ah, kaj!; seveda! rad verjamem!; no, še tega bi se manjkalo!
    ¡vaya por Dios! za božjo voljo
    es demasiado ¡vaya! to je zares preveč!
    ¡vaya que sí! to rad verjamem!
    ¡vaya una sorpresa! lepo presenečenje!
    ¡vayamos! urno!
    ¿cómo le va? ¿cómo vamos? kako Vam gre?
    ¿cuánto va? koliko stavimo?
    ¿quién va (allá)? kdo je? kaj (pa) je?
    ir + gerundij:

    voy comprendiendo počasi že razumevam
    cuanto más voy estudiándolo čim bolj to študiram
    eso va siendo difícil to bo težko
    los precios van bajando cene padajo
    ir + pretekli deležnik:

    ir montado jahati
    ir perdido premagan biti, izgubiti
    iba vestido de negro bil je črno oblečen
    todo va vendido ya vse je že prodano
    ¡van apostados 10 duros! stava je 10 peset!
    van pasados más de tres años več kot 3 leta je že od tega
    ir + predlogi ali prislovna določila:
    ir + a:

    ir a buscar a alg. iti po koga
    ir a dormir spat iti
    ir a recibir a alg. komu naproti iti
    ir a ver a uno obiskati koga
    al ir a pagar pri plačevanju
    voy a hacerlo takoj bom to naredil
    iba a hacerlo bil sem na tem, da to naredim
    es lo que iba a decir to sem ravno hotel reči
    ibas a creerlo skoraj bi (ti) bil to verjel
    ¿quién lo iba a suponer? kdo bi si bil to mislil?
    ¡vaya V. a saber! to je težko reči! to se ne da trditi!
    voy a partir mañana odpotujem jutri
    ¡vas a caer! padel boš!
    ir a caballo jahati, jezditi
    ir a pie peš iti
    ir a pique potopiti se (ladja)
    voy a casa grem domov
    ir a la cama leči v posteljo
    ir al encuentro de alg. komu naproti iti
    ir a la plaza iti na (živilski) trg
    ir a una isti cilj zasledovati
    ¡a eso voy! za to ravno gre!
    ir + con:

    ir con alg. koga spremljati, s kom držati
    eso no va conmigo to se me ne tiče!
    ir + de:

    ir de intérprete iti (biti) za tolmača
    ir de largo (prvikrat) nositi dolga krila (deklice)
    ir + en:

    ir en coche, ir en carruaje z vozom (avtom) se peljati
    ir en avión leteti (v letalu)
    ir en barco z ladjo se voziti
    ir en bicicleta na kolesu se peljati
    ir en ferrocarril z železnico se peljati
    ir en contra upreti se
    en eso va mi vida moje življenje je odvisno od tega
    el año en que vamos tekoče leto
    los números van en cada pieza vsak kos je oštevilčen
  • jota ženski spol jota, izgovor šp. črke j

    sin faltar (una) jota do pičice natančno
    ni una jota tudi kapljice ne, prav nič
    no saber jota butast biti
  • lejos daleč, zelo oddaljeno

    (no) lejos de aquí (ne) daleč od tod
    a lo lejos daleč, v daljavi
    de(sde) lejos iz daljave, od daleč
    lejos de vista, lejos de corazón daleč od oči, daleč od srca
    estar lejos oddaljen biti
    estoy (muy) lejos de pensarlo daleč sem od tega, da bi to mislil
    eso me está muy lejos še daleč mi ni za to
    ayer, sin ir más lejos... (še) prav včeraj
    ... para no ir más lejos... da ne iščem primera predaleč; tako npr.
  • limpiar čistiti, snažiti, čediti, trebiti; skubiti; zmakniti, ukrasti

    limpiar los mocos a un niño otroku nos obrisati
    limpiar de polvo prah obrisati
    limpiar volatería oskubsti perutnino
    limpiarse očediti se
    ¡límpiate! prav ti je!; še v sanjah ne!
    limpiarse con el pañuelo usekniti se
  • mal slabo; komaj, malo; zmotno, napačno

    mal aconsejado slabo svetovan
    mal avisado nepreudaren
    mal hecho grd, pokvečen
    ¡mal hecho! to ni prav storjeno
    mal nombre vzdevek
    mal de su grado proti svoji volji
    mal que bien tako, tako; srednje
    mal que le pese naj mu je všeč ali ne; proti njegovi volji
    (de) mal a mal, por mal s silo
    a mal andar v najslabšem primeru
    a mal dar najmanj, vsaj
    de mal en peor vedno slabše, vedno hujše
    ¡mal rayo! presneto!
    ¡menos mal! da le ni hujšega!
    mal se te conoce malo (komaj) se ti vidi
    decir mal de alg. obrekovati koga
    echar a mal zaničevati, zameriti, zapraviti
    (él) está mal slabo mu kaže
    no está mal ni slabo
    estar mal con alg. biti v sovraštvu z
    hacer mal komu škodovati
    no hacer mal a un gato nikomur lasu ne skriviti
    llevar (tomar) a mal zameriti, za zlo vzeti
    poner en mal (con) koga očrniti (pri)
    salir mal ne uspeti, spodleteti
    haces mal, espera otro tal vsaka krivica na svetu se maščuje
  • maldito zloben, malopriden, preklet

    maldita la cosa que entiende prav nič(tega) ne razume
    valer para maldita la cosa za nobeno rabo ne biti
    ¡maldita la gracia! lepo presenečenje! ta je pa lepa!
    le hacen maldito el caso noben pes ga ne pogleda!
    ¡maldito si lo sé! naj me vrag vzame, če to vem!
    ¡maldita sea! prekleto!
    el Maldito zlodej, vrag, hudič
  • más več, bolj, rajši; še (več); vrhu tega; dalje, dlje, nadalje; matematika plus, in

    más acá semkaj, na tej strani
    más allá tjakaj, na oni strani
    más que več kot; čeprav, dasi
    más el embalaje (trg) embalaža posebej
    más y más več in več, bolj in bolj, vedno več (bolj)
    a más mimo tega, še zraven
    a más de razen
    a más correr v polnem teku
    a más y mejor kar najbolje, izvrstno
    a más no poder na vse kriplje, na vso moč
    a más tardar najkasneje, najpozneje, najdalje
    a cual más za stavo
    a lo más kvečjemu, največ
    trabaja como el que más (on) dela kot vsak drugi
    cuando más kvečjemu, največ
    cuanto más..., más... čim več (bolj) ..., tem več (bolj) ...
    beber de más preveč piti
    hay dos libros de más dve knjigi sta več (čezštevilni)
    aquí estoy de más tu sem odveč
    ¡razón de más! razlog več!
    de más a más vrhu tega, še zraven
    no más ne več, le; Am le, samo (= nomás)
    ¡espera no más! (Am) le (po)čakaj!
    ¡siéntese no más! (Am) sedite, prosim!
    ni más ni menos ne več ne manj, prav toliko, prav tako; seveda
    nada más drugega nič
    nunca más nikoli več
    poco más o menos malo več ali manj, približno
    por más que... naj še toliko ...
    el que más y el que menos oba v enaki meri; vsakdo, vsak otrok
    sin más acá ni más allá meni nič tebi nič
    sin más ni más brez premisleka, brez nadaljnjega; nenadoma
    tanto más cuanto que toliko več (bolj), ker
    cada vez más vedno več
    Piedro es el que come más Peter največ jé
    sabe más que nadie (on) ve več kot vsi drugi
    nadie lo sabe más que él nihče tega ne ve bolje kot on
    los más (de ellos) večina (njih)
    los más de los días večina (največ) dni
    son las tres todo lo más ura je kvečjemu tri
    poner más cuidada podvojiti vnemo; previdneje ravnati
    más bien prej
    más tarde o más temprado prej ali slej, enkrat
    más tiempo dalj časa
    lo más pronto (posible) čim prej
    más bien... que prej ... kot
    (ni) en lo más mínimo niti najmanj ne
    ¡(y) no hay más! (in) konec s tem! dovolj (tega)!
  • medianamente srednje, poprečno

    quedar medianamente imeti poprečen uspeh, ne se preveč odlikovati
    eso no es ni medianamente decente to ni prav nič spodobno
  • merecido zaslužen

    bien merecido lo tiene prav mu je
    llevó su merecido prav se mu je zgodilo
  • misa ženski spol maša, mašna daritev

    misa del alba zgodnja maša
    misa cantada péta maša
    misa solemne slovesna maša
    misa de cuerpo presente pri krsti brana maša zadušnica
    misa de difuntos, misa de réquiem maša zadušnica
    misa de(l) gallo božična polnočnica
    misa rezada tiha maša
    ayudar a misa streči pri maši
    celebrar (la) misa mašo brati
    no saber de la misa la media prav nič ne vedeti
    venir de misa od maše priti
  • mismo sam, isti

    es el valor mismo je poosebljena hrabrost
    el mismo dinero isti denar; denar sam (= el dinero mismo)
    él mismo on sam
    lo mismo isto, prav tako, tudi, enako
    ¡eso mismo! tako je! da!
    por lo mismo prav zaradi tega
    lo mismo da vseeno je
    viene a ser lo mismo, es lo mismo to je isto
    dominio de sí mismo samoobvladanje
    ahora mismo takoj, na mestu
    aquí mismo prav tu
    hoy mismo še danes
    una misma palabra ena in ista beseda
  • no ne

    decir que no ne reči, odbiti
    ¡bromas no! z menoj se ni šaliti
    no hay tal cosa, no tal ne, nikakor ne
    no vedo nada (= nada veo) ničesar ne vidim
    no tiene apenas pelo skoraj plešast je
    pueden no saberlo morda tega ne vedo
    no lo haré hasta mañana to bom šele jutri naredil
    no es que lo dijese tega jaz nikakor ne bi rekel
    no sea que... da ne bi ...; sicer (bi mogel, utegnil)
    a no ser que... razen če ...
    no más samo; dovolj
    entre V. no más kar vstopite, ne delajte ceremonij
    no puedo menos de... ne morem si kaj, da ne bi ...
    no tengo sino tres pesetas imam samo (še) tri pesete
    no lo haré, sino (= si no) máteme V. ne bom tega storil, tudi če me ubijete!
    ¡castígale si no! kaznuj ga torej!
    no sino; no sino que; no sólo, si (que) también; no sólo, sino es ni ... ne samo ... temveč tudi ...
    ¡que no viene! gotovo ne bo prišel!
    ¿a que no¿ (ali) morda ne? mar ne?
    no bien komaj, brž ko
    no obstante kljub, navzlic
    no por cierto gotovo ne
    no por eso nič manj, pri vsem tem
    el no cumplimiento neizpolnitev
    ¡qué no sabrá él! ta bo pač vse vedel!
    ¿pués no¿ morda ni res? mar ne? mar nimam prav?
    ¿cómo no¿ kako da ne; seveda, mislim da
    ¿es muy bonito, no¿ je zelo lepo, kajne?