Franja

Zadetki iskanja

  • alto visoko; zgoraj; glasno

    de alto abajo od zgoraj navzdol
    en alto zgoraj, gor(i)
    echar por alto pretiravati
    por alto po ovinkih, po tajnih poteh
    pasar por alto prek česa iti, preiti, pozabiti, ne omeniti
    hablar alto glasno govoriti, odkrito govoriti
  • bajo spodaj, dol, doli

    hablar bajo tiho govoriti
  • barba ženski spol brada; resa pri žitu; kozja brada

    Barba azul Sinjebradec
    barba de ballena ribja kost
    barba cerrada, barba corrida, barba entera polna brada
    barba de chivo kozja brada
    barba inglesa zalizci
    barba honrada častivredna oseba
    barba en punta kozja brada
    hombre de barba pogumen človek
    barba a barba iz lica v lice
    a la barba, en las barbas (de) vpričo; navkljub
    por barba na osebo, po osebi
    a barba reg(al)ada na pretek
    andar con la barba sobre el hombro v strahu in opreznosti živeti
    hacer la barba a uno obriti koga, opehariti, ujeziti, slabo o kom govoriti
    llevar a uno por la barba koga za nos vleči
    mentir por la (mitad de la) barba nesramno lagati
    barbas de hielo ledene sveče
    echar a las barbas u/c pod nos dati komu
    subirse a las barbas de uno komu čez glavo zrasti
    tener buenas barbas odločen biti; brhek biti
    tener pocas barbas neizkušen biti
    eso tiene (ya) barbas to je že dolgo znana stvar
    ¡por (para) mis barbas! pri moji duši!
  • barbaridad ženski spol barbarstvo, grozovitost

    cuesta una barbaridad stane ogromno denarja
    una barbaridad de duros ogromno denarja
    ¡qué barbaridad! neverjetno! grozno!
    decir barbaridades nesmisel govoriti
  • boca ženski spol usta; gobec, smrček; okus v ustih; odprtina, luknja; ustje (reke); jašek, rov; proviant; ustnik (pri pihalih); vinski duh; blebetač

    boca de escorpión opravljivec
    boca de espuerta velika, široka usta
    boca de fuego puška, strelno orožje
    noche oscura como boca de lobo kot smola črna noč
    boca de oro izvrsten govornik
    boca de riego hidrant; vodovodna pipa
    a boca ustno
    a boca de invierno ob nastopu zime
    a boca de jarro iz neposredne bližine (strel)
    a pedir de boca, a qué quieres boca kot srce poželi
    boca a boca med štirimi očmi, ustno
    boca abajo na trebuhu (ležeč)
    boca arriba na hrbtu (ležeč)
    de boca en boca od ust do ust, javno
    de manos a boca nenadoma, nepričakovano
    ¡de boca! prazne besede!
    ¡punto en boca! tiho!
    callar la boca molčati
    no se le cae de la boca govori vedno (kar naprej) o isti stvari
    dice lo que se le viene a la boca na vsa usta pove, (kar misli)
    no decir esta boca es mía nobene besede reči
    estar pendiente de la boca de uno koga z veliko pozornostjo poslušati
    guardar la boca biti zmeren v jedi in pijači; zamolčati, ne izblekniti
    hablar por boca de otro delati po navodilih koga drugega
    hacer boca zbuditi apetit
    la boca se le hace agua sline se mu pocede
    írse de boca uiti, pobegniti (konj); nepremišljeno govoriti
    mentir con toda la boca v obraz lagati
    poner la boca al viento ničesar jesti ne imeti
    quitar a uno de la boca a/c komu nekaj z jezika sneti
    quitárselo uno de la boca od ust si pritrgati, da drugemu damo
    su boca es medida vaša želja je zame ukaz
    tener buena boca imeti dober okus (vino)
    torcer la boca usta zaviti, namrdniti se, nakremžiti se; nos vihati
    traer a. siempre en la boca kar naprej o istem govoriti
    en boca cerrada no entra(n) mosca(s) molčati je zlato
    por la boca muere el pez škoda človeka spametuje
    quien tiene boca, se equivoca motiti se je človeško
    traer en bocas a uno koga skozi zobe vleči
  • burla ženski spol šala, burka; zasmeh, zasramovanje; draženje; prevara

    burla burlando brez zbujanja pozornosti, nevedé
    en tono de burla v posmehljivem tonu
    de burlas za šalo, v šali
    aguantar burlas razumeti šalo
    no entender de burlas ne razumeti šale
    mezclar burlas con veras pol v šali, pol resno govoriti
    ni en burlas ni en veras, con tu amo partas peras z veliko gospodo ni dobro češenj zobati
  • cabeza ženski spol glava; lobanja; (gorski) vrh; glavna oseba; predstojnik, vodja, načelnik; začetek, izvor; glavno mesto, prestolnica

    cabeza de campana zvonišče
    cabeza de ganado glava živine
    cabeza menor glava drobnice
    cabeza de partido okrajno glavno mesto
    cabeza de reino prestolnica države
    cabeza de turco vsegakriv, grešni kozel
    dolor de cabeza glavobol
    mala cabeza nepremišljen človek
    tocado de la cabeza malo trčen
    aprender (tomar) de cabeza na pamet se (na)učiti
    asomar la cabeza pokukati, pojaviti se
    cargársele a uno la cabeza omotičen postati
    dar con la cabeza contra la pared z glavo v zid riniti
    dar de cabeza na glavo pasti; ob ugled priti
    me duele la cabeza glava me boli
    hablar de cabeza tjavdan (nepremišljeno) govoriti
    hacer cabeza glavno besedo imeti
    ir cabeza abajo vedno bolj propadati
    írsele (andársele) a uno la cabeza omotičen postati, zmešati se (komu)
    metérsele (ponérsele) a uno en la cabeza v glavo si vbiti, trmasto vztrajati pri svojem (mnenju)
    pasar por la cabeza v glavo šiniti (pasti)
    quebrarse (romperse) la cabeza glavo si beliti
    quitarse a. de la cabeza izbiti si iz glave
    sacar la cabeza spet se pokazati
    sentar la cabeza k pameti priti
    subírsele a uno la sangre a la cabeza močno se razjeziti
    tener la cabeza a pájaros (a las once) biti raztresen
    tener la cabeza como una olla de grillos ne vedeti, kje se nas glava drži
    no tener dónde volver la cabeza ne vedeti, kam bi glavo položili
    torcer la cabeza umreti
    volvérsele a uno la cabeza ob pamet priti
    en volviendo la cabeza v hipu; prej, kot bi mislil
    a la cabeza spredaj, na čelu
    con la cabeza al aire gologlav
    de cabeza z glavo naprej, na glavo; na pamet; naglo, naravnost
    de pies a cabeza od nog do glave
    en cabeza (Am) brez pokrivala, gologlav
    por su cabeza po lastnem sklepu
    más vale ser cabeza de ratón, que cola de león rajši majhen gospod kot velik hlapec
    tantas cabezas, tantos pareceres kolikor glav, toliko mišljenj
  • campo moški spol polje, njiva; poljana; stepa; športni prostor, dirkališče; tekmovanje; vojaško taborišče; bojno polje; področje, povod, prilika

    campo de acción akcijsko polje (področje)
    campo de batalla bojno polje, bojišče
    campo deportivo športni prostor
    campo de fútbol nogometno igrišče
    campo de juego igrišče
    campo de honor polje časti, bojišče
    campo santo pokopališče
    campo de tiro strelišče
    campo visual obzorje
    mariscal de campo feldmaršal
    campo a campo z vsemi silami
    a campo abierto, en campo franco pod milim nebom; na prostem (dvoboj)
    a campo raso na prostem, pod milim nebom
    batir el campo (voj) ogledovati teren
    correr el campo delati sovražne vpade
    ir al campo napraviti izlet na deželo
    levantar el campo tabor podreti; popustiti, odnehati
    salir al campo iti na deželo
    campos pl žitna polja; Am travnate poljane
    irse por esos campos de Díos nesmiselno govoriti
    Campos Elíseos (ali Eliseos) Elizejske poljane
  • caso moški spol primer, slučaj, naključje, pripetljaj; povod; sklon; sporno vprašanje; bolezenski primer

    caso de conciencia vprašanje vesti
    caso de necesidad sila, potreba
    caso que, en caso de que, caso de v primeru da
    dado caso que domnevajmo, da
    demos caso que vzemimo, da
    se da el caso que zgodi se, da
    el caso es que stvar je ta, da; namreč
    el caso es que no puedo hacerlo pri najboljši volji tega ne morem napraviti
    estar en el caso biti na tekočem
    hablar al caso stvarno, smotrno govoriti
    hacer caso de ozirati se na, zelo ceniti, za važno imeti
    hacer caso omiso de ne upoštevati
    no hacer al caso ne ustrezati; nič ne deti
    no me hace caso nič mu ne smem reči, ne posluša me
    ¡no le hagas caso! ne verjemi mu! ne poslušaj ga!
    ¡vamos al caso! k stvari!
    de caso pensado namerno
    del caso dotičen
    en caso necesario (ali de necesidad) v primeru potrebe
    dirección en caso necesario zasilen naslov (pri menici)
    en ningún caso nikakor, v nobenem primeru
    en su caso oziroma
    yo en el caso de V. jaz na Vašem mestu
    en tal caso v tem primeru
    en todo caso v vsakem primeru; vsekakor, na vsak način
    para el caso que za primer da
    por el mismo caso ravno zato
    si es caso mogoče
  • cátedra ženski spol kateder; stolica, učiteljsko mesto na visoki šoli, profesura; predavalnica

    cátedra libre privatna docentura; lektorat
    hacer oposiciones a una cátedra potegovati se za učno mesto
    pasear la cátedra predavati prazni predavalnici
    poder poner cátedra mojstrsko obvladati kako znanost ali umetnost
    poner cátedra šolniško govoriti
    ex cátedra zviška, ex cathedra
    hoy no tiene cátedra danes ne predava (profesor)
  • charlar blebetati; kramljati

    charlar por los codos mnogo govoriti, blebetati
  • claro svetel, jasen, veder; bister, čist; redek; razumljiv, razločen; bistroumen

    azul claro svetlo moder
    noche clara mesečna noč
    más claro que el sol jasen ko beli dan
    por lo claro razločno, jasno; naravnost, brez ovinkov
    a la clara, a las claras razločno, jasno; brez prikrivanja
    hacer cuentas claras račune v red spraviti; zadevo razčistiti
    mientras más amigos, más claros z najboljšimi prijatelji je treba govoriti najbolj odkritosrčno
    claro está naravno, seveda; pač; sicer
    ¡claro (está)! seveda, naravno
  • claro jasno, razločno

    hablar claro jasno govoriti
    sembrar claro redko sejati
    ¡claro! seveda! naravno!
  • codo moški spol komolec; ogel, kot; vatel

    codo de ribera vatel (574 mm)
    del codo a la mano majhne postave
    alzar (ali empinar) el codo vdati se pijači, popivati
    dar con el codo suniti s komolcem
    dar el (ali del) codo alg. komu hrbet obrniti
    con los codos sobre la mesa oprt na komolce; neodločen
    estar metido hasta los codos (en) do vratu tičati (v)
    hablar (charlar) por los codos mnogo govoriti, blebetati
    mentir por los codos nesramno lagati
    ponerse (echarse) de codos na komolce se opreti
    roerse (ali comerse) las codos de hambre hudo lakoto trpeti, stradati
  • coherencia ženski spol zveza; kohezija

    hablar con coherencia pametno govoriti
  • conversar pogovarjati se, občevati (z)

    conversar con alg. sobre (de, en) govoriti s kom o
  • cortar ob-, od-, pri-rezati; jedkati; strugati; (od)sekati; striči; kastrirati, skopiti; prekiniti; (s)krajšati; osupiti, črtati (besedilo); odločiti, besedo imeti

    cortar el aire zrak rezati (letalo)
    cortar los bríos a uno komu peruti pristriči
    cortar a cercén pri korenini odrezati
    cortar la cólera a alg. komu jezo udušiti
    cortar las combinaciones de alg. komu načrte prekrižati
    cortar la conversación (a) komu v besedo vpasti
    cortar bien un idioma tekoče govoriti kak jezik
    cortar el lápiz priostriti svinčnik
    cortar el paso a uno komu pot zapreti; komu namere preprečiti
    hacerse cortar el pelo dati si lase ostriči
    cortar de raíz s korenino izruvati
    cortar las relaciones pretrgati stike
    cortar en rued(ecit)as na režnje (kolesce) razrezati
    cortar un vestido prikrojiti obleko; fig koga obrekovati
    cortar la vida, cortar la existencia (a) koga umoriti, usmrtiti
    cortar el vino rezati vino
    cortando por lo bajo vsaj, najmanj
    cortar por lo vivo, cortar por lo sano dotaknili se bolečega mesta; energično nastopiti (proti), ostre mere podvzeti
    hace un frío que corta (la cara) mraz je, da kar reže
    cortarse urezati se, raniti se; razpokati (koža od mraza); sekati se (svila); osupniti; obtičati v govoru
    cortar las uñas nohte si pristriči
  • cosa ženski spol stvar, reč, predmet; okolnost; dogodek; dejstvo; ideja, domislek; (v nikalnih stavkih) nič

    cosa de približno
    cosa de ocho días okrog osem dni
    veinte o cosa así približno dvajset
    a cosa de las ocho proti osmi uri
    cosa de comer nekaj za pod zob, jestvina
    cosa y cosa uganka
    cosa del otro jueves nekaj izrednega (redkega); stara (premlačena) stvar
    ¡brava cosa! (ironično) lepa stvar!
    ninguna cosa nič
    poca cosa malo
    es poca cosa je čisto nepomembno
    poquita cosa nepomemben človek
    decir una cosa nekaj reči
    decir una cosa por otra napačno se izraziti, lagati
    no decir cosa nobene ne črhniti
    no decir con cosa brezglavo govoriti
    dejando una cosa por otra da bi drugam usmerili pogovor
    no dejar cosa con cosa vse v največji nered spraviti
    allí no hay cosa con cosa tam je vse na glavo postavljeno
    no hacer cosa a derechas zelo nespretno ravnati
    como quien hace otra cosa prikrivaje, hinavsko
    era cosa de ver a... bilo je nenavadno, kako ...
    no hay tal cosa temu ni tako; nikakor
    la cosa marcha stvar napreduje, gre naprej
    pasado en cosa juzgada ki je postal pravomočen
    no se le pone cosa par delante on gre čez vse zapreke
    no me queda otra cosa ne preostane mi nič drugega; ne vidim drugega izhoda
    como quien no quiere la cosa s hlinjeno brezbrižnostjo, hinavsko
    es cosa de nunca acabar temu ni ne konca ne kraja
    ser fuerte cosa neobhodno potreben biti; biti težaven
    otra cosa es con guitarra to bomo šele videli (odgovor na bahaško govorjenje)
    no sea cosa que v nasprotnem primeru, sicer, drugače, sicer bi bil primoran (kot svarilo)
    es cosa mía to je moja stvar, to se mene tiče
    ¡es cosa de él! to je prav njemu podobno!
    no es cosa de reír to ni smešna stvar
    no es cosa del otro mundo to ni nič nenavadnega
    no tener cosa suya biti zelo reven
    tomar una cosa por otra napačno nekaj razumeti, motiti se
    no valer (no ser) cosa nobene vrednosti ne imeti, biti zanič
    no vale gran cosa ni kaj prida, ni mnogo vredno
    no es ni artista ni cosa que valga temu še mnogo manjka do umetnika
    a cosa hecha z zanesljivim uspehom
    como si tal cosa meni nič, tebi nič; čisto mirno
    cada cosa en su tiempo, y los nabos en adviento vsaka stvar ob svojem času
    cosa cumplida, sólo en la otra vida nič ni popolnega na tem svetu
    no hay cosa escondida que a cabo de tiempo sea bien sabida končno pride le vsaka stvar na dan
    cosa mala nunca muere kopriva ne pozebe
    ¿qué cosa? kaj je? kaj se je zgodilo?
    ¿qué es cosa y cosa? kdo ugane?
    ¡cosa rara! kako nenavadno! čudno!
    cosas pl posli, opravki; imetje, premoženje
    cosas de viento brezkoristne stvari
    cosas que van y vienen nestanovitnost sveta
    el curso de las cosas potek stvari (dogodkov)
    corran las cosas como corrieren naj se zgodi, kar hoče
    decir cosas mnogo govoriti; kramljati; pripovedovati
    disponer sus cosas svoje stvari v red spraviti
    son cosas del mundo tako je pač na tem svetu
    no son cosas del otro jueves (ali del otro mundo) to ni nič novega, to so stare (znane) stvari
    ante todas cosas predvsem
    las cosas de palacio van despacio to bo dolgo trajalo, to se bo še zelo vleklo
    ¡muchas cosas (ali mil cosas) a su hermano! mnogo pozdravov vašemu bratu!
    ¡qué cosas tienes! kaj ti ne pade v glavo!
    ¿no serán tus cosas? si nisi tega sam izmislil?
    ¡las cosas que se ven! česa vsega človek ne vidi
    ¡ésa es la cosa! v tem grmu tiči zajec!
  • coturno moški spol koturn

    hombre de alto coturno odličnik
    calzar el coturno napihnjeno pisati (govoriti)
  • cristiano krščanski; krščen (vino)

    doctrina cristiana krščanska vera
    hablar en cristiano (šaljivo) špansko govoriti
    ¡hable V. en cristiano! izrazite se vendar jasno!
    los cristiano-sociales krščanski socialisti
    cristiano m kristjan; bližnjik
    cristiano nuevo novospreobrnjenec