Franja

Zadetki iskanja

  • corrido osramočen; zvit, premeten; nejasen; presegajoč

    de corrido tekoče
    estar corrido čutiti se osramočenega (ponižanega)
    hasta muy corrida la noche pozno v noč
    dos noches corridas dve noči zaporedoma
    tener 30 años corridos biti v tridesetih letih
  • cuajar sesiriti (se); zgostiti (se); vkuhati; napolniti (se); ugajati, prijati; posrečiti se

    cuajó la noche napočila je noč
    cuajarse sesiriti se; napolniti se
    cuajarse de gente napolniti se z ljudmi
  • descansar olajšati (delo); počivati, spati, odpočiti si

    descansar la cabeza en los brazos glavo na roke nasloniti
    descansar en alg. zanesti se na koga
    sin descansar nepretrgano; brez počitka
    ir a descansar iti spat
    ¡descanse V.! bodite brez skrbi! zanesite se na to!
    ¡que descanse! lahko noč!
  • desvelo moški spol nespečnost; nočna straža; velika skrbnost

    pasar la noche en desvelo prebiti noč brez spanja
    desvelos pl skrbi
  • día moški spol dan; rojstni dan (zlasti v množini)

    día de abstinencia postni dan
    día aciago nesrečen dan
    día de año nuevo novoletni dan
    día de años rojstni dan
    día de ayuno postni dan
    día de Corpus, día del Señor telovo
    día de descanso dan počitka
    día de entresemana delavnik
    día feriado, día festivo, día de fiesta praznik
    día de los difuntos dan mrtvih, verne duše
    el día de hoy, hoy (en) día danes, dandanes
    día de huelga zaspani ponedeljek
    el día del juicio sodni dan; sv. Nikoli
    día laborable, día hábil (Am), día de trabajo delavnik
    día lectivo dan šolskega pouka
    el día de mañana jutrišnji dan; v prihodnosti
    día y noche vedno, neprenehoma
    día de precepto, día de guardar zapovedan (katoliški) praznik
    día de Reyes sv. Trije kralji
    día del santo god
    el día siguiente naslednji dan
    día de vigilia postni dan
    al día na tekočem, ažuren; natančen, popoln
    antes del día zgodaj zjutraj, pred sončnim vzhodom
    como el día y la noche (različen) kot noč in dan
    ¡cualquier día! to še ne bo tako kmalu!
    de día a día, de un día a otro od dneva do dneva; v nekaj dneh
    orden del día dnevni red
    pan del día sveže pečen kruh
    es el hombre del día (on) je junak dneva; je salonski lev
    dos veces al día dvakrat na dan
    en el día dandanes
    en su día o pravem času; svoje dni
    entre día čez dan
    el otro día oni dan, nedavno
    ¡otro día! jutri! (t. j. nikoli)
    hasta otro día (do) prihodnjič; kmalu na svidenje!
    (al) otro día naslednji dan
    mañana será otro día jutri je tudi še en dan, ne mudi se tako zelo
    día por día vsak dan, dan za dnem
    por día, al día enkrat na dan
    (todo) el santo día ves ljubi božji dan
    un día sí y otro no, días alternos vsak drugi dan, trikrat na teden
    ¿es de día? ali je dan?
    es muy de día svetel dan je
    estar al día biti na tekočem
    hace buen día lepo vreme je
    ponerse al día korak držati (s časom)
    virir al día tjavdan živeti
    un día es un día enkrat ni nobenkrat
    días pl dnevi (življenja), rojstni dan
    a días tu pa tam, ne vedno
    a los pocos días nekaj dni pozneje, kmalu potem
    de días že nekaj časa
    hombre de días prileten človek
    en días prileten, v letih
    en pucos días, en cuatro días v kratkem
    ¡no en mis días! nikoli!
    los más de los días skoraj vse dni
    ¡buenos días! dober dan!
    alcanzar en días koga preživeti
    dar los días (a) komu voščiti k rojstnemu dnevu ali godu
    dar los (buenos) días dober dan voščiti, pozdraviti
    tener días biti v Ietih: muhast biti
    yedno días y viniendo s časom; v tem
  • entrado napredoval

    entrado en años, entrado en días v letih, prileten
    muy entrada la noche pozno v noči (v noč)
  • feliz (množina: -ces) srečen, osrečen; uspešen

    hacer feliz osrečiti
    ¡feliz Año Nuevo! Srečno novo leto!
    ¡felizes Pascuas! vesel božič (velikonoč, praznike)!
    ¡que los tenga V. muy felizes! moje čestitke k Vašemu godu!
    ¡felices! dober dan! lahko noč! (pozdrav in odgovor nanj)
  • florido cvetoč; okusen; bujen; pohoten

    Pascua Florida velika noč
  • hora ženski spol ura; primeren čas

    hora de descanso ura počitka
    hora suprema smrtna ura
    hora de verano poletni čas
    cada hora vedno, neprestano
    noticias de última hora zadnje (časopisne) vesti
    a la hora v hipu, takoj
    a la hora de ahora v tem trenutku, zdajle
    ¡a buena hora mangas verdes! prilika je že zamujena!
    a última hora v zadnjem hipu, nazadnje, končno
    a buena hora o pravem času; kmalu; (ironično) o nepravem času; zaradi mene!
    en hora buena, en buen(a) hora, a la buena hora srečno, v božjem imenu
    ¡en buen(a) hora! zaradi mene! da!
    ¡en buena hora lo digo! ne kliči vraga! ne zareči se!
    hasta esta hora do te ure
    cien kilómetros por hora 100 km na uro
    dar hora rok dati
    dar la hora biti (o uri); izvrsten biti
    ¡ya es hora! je že čas!
    ¡vaya V. en hora mala! pojdite k vragu!
    ¿qué hora es? koliko je ura?
    horas extraordinarias nadure
    horas (corrientes) de oficina delove (uradne) ure
    a horas avanzadas (a las altas horas) de la noche pozno v noč
    a todas horas, de hora a hora neprestano, ob vsakem času
    por horas neprestano; na uro (taksi); vedno
    tiene sus horas contadas njegove ure so štete
  • llevar nositi, nesti, prinesti, privesti; odvzeti, odvesti; voditi, peljati; poslati, odpraviti; pobirati (davke); prispevati; vreči (dobiček); prehiteti, prekositi; imeti (v posesti); doseči; prenašati, izdržati; prevzeti (obveznost); kupiti

    llevar adelante, llevar a cabo doseči
    llevar el agua a su molino le zase skrbeti, le nase misliti
    llevo tres años a Juan tri leta sem starejši kot Ivan
    llevar (con) bien dobro prenašati
    llevar en la cabeza nameravati
    me lleva la cabeza za glavo je večji od mene
    no llevar buen camino ne biti na pravi poti
    ¿a dónde lleva esta calle? kam pelje ta cesta?
    llevar la casa voditi hišo, gospodariti, gospodinjiti
    llevar el compás takt udarjati
    llevar consigo s seboj imeti
    llevar la contraria a alg. komu odkrito ugovarjati
    llevar cuenta(s) voditi račune
    llevar a cuestas na hrbtu nositi; nekaj prevzeti
    llevar detrás za seboj pustiti
    llevar a efecto izvesti, izvršiti
    llevar los gastos oporekati stroškom
    llevar los libros, llevar la contabilidad voditi knjige, voditi knjigovodstvo
    llevar luto žalno obleko nositi
    llevar lo mejor zelo dobro odrezati
    llevar la palabra besedo imeti (voditi)
    llevar parte (de) udeležiti se
    llevar lo peor slabo odrezati
    llevarlas de perder neuspeh imeti, ne uspeti
    el tren lleva retraso vlak ima zamudo
    llevar y traer sem in tja nositi, nadlegovati; opravljati, v zobe koga spraviti
    no lleva traza de acabar ni videti konca
    llevo 4 obdržim 4, 4 ostane (pri računanju)
    no llevamos este artículo ne držimo tega artikla
    llevarlas bien (mal) con alg. dobro (slabo) s kom shajati
    V. lo lleva demasiado lejos predaleč greste
    ¿cuánto me lleva V.? koliko mi računate?
    he llevado la noche en vela noč sem prebil brez spanja
    lo llevo estudiado todo vse sem preštudiral
    lo llevo muy atrasado zelo sem v zaostanku s tem
    llevo los minutos contados zelo se mi mudi
    llevo gastadas 50 pesetas doslej sem potrošil 50 peset
    llevar puesto el sombrero imeti klobuk na glavi
    llevo 30 años estudiando študiram že 30 let
    llevar al mercado prinesti na trg (tržišče)
    llevar a la puerta spremiti do vrat
    llevar a la práctica uresničiti, izvesti
    llevar a la prisión v ječo zapreti
    llevar a mal zameriti
    llevar de la mano za roko voditi
    llevar por las narices za nos voditi
    llevar (sobre sí) imeti na sebi, nositi (obleko)
    llevarse (ali llevarlas) bien dobro se razumeti
    llevarse el día ves dan preživeti (en v, z)
    llevarse la victoria zmagati
    eso se lleva todo mi dinero to mi požre ves denar
    ya no se lleva (to) ni več v modi
    ¿se (lo) lleva V. todo? boste vse (to) vzeli s seboj?
    se lo llevó el aire (el diablo) vse je šlo po vodi
    ¡el diablo se lo lleve! vrag naj ga vzame!
  • llorar objokovati, solze točiti, jokati; kapljati

    llorar la muerte de alg. objokovati smrt kake osebe
    llorar de gozo jokati od veselja
    llorar a moco y baba, llorar como un becerro ihteti, tuliti (otrok)
    desahogarse (aliviarse) llorando izjokati se
    hacer llorar v jok spraviti, ganljiv biti, solze izvabiti
    pasar la noche llorando noč prejokati
  • negrura ženski spol črnota, črnilo

    la negrura de la noche črna noč
  • obscurecer [-zc-] po-, za-temniti, zastreti, pooblačiti

    ya obscurece že pada noč
    obscurecerse pooblačiti se
  • papa ženski spol laž, »raca«; ničvredna stvar

    no saber una papa kot noč neumen biti, butast biti
  • patata ženski spol krompir

    no entender una patata biti neumen ko noč
    patatas con cáscara krompir v oblicah
    patatas cocidas kuhan krompir
    patatas fritas ocvrt krompir
    patatas machacadas zmečkan krompir
    patatas nuevas nov krompir
  • pegar [g/gu] prilepiti, pripeti (a na); zasmoliti (posodo); pritrditi, prišiti, privezati; prenesti (bolezen, pregreho); zagnati; zadajati (udarce), tepsti, kaznovati; viseti, prilepiti se, biti tik ob; prijeti se, korenine pognati; suniti, udariti ob, zadeti ob, naleteti na odobravanje; prilegati se, ujemati se, skladati se; priti o pravem času

    pegar un botón prišiti gumb
    pegar un bofetón prisoliti zaušnico
    pegar (el) fuego ogenj zanetiti, zažgati
    pegar golpes sobre la mesa udariti po mizi
    no (poder) pegar el ojo (ali los ojos) ne (moči) zatisniti očesa (zaspati); noč prečuti
    pegar una paliza (a) pretepsti koga
    pegar un puntapié brco dati
    pegar un salto (po)skočiti
    pegar sobre a/c prelepiti
    pegar voces vpiti, kričati
    pegar un tiro ustreliti, izstreliti strel
    pegarla spreti se, v prepir priti
    pegarsela (a) (pre)varati, komu kaj natvesti
    ¡a mí no me la pegan! mene ne bodo vodili za nos!
    ¿otra te pego? že spet? že zopet isto?
    eso no pega ni con cola to je popoln nesmisel
    pegarse (ob)viseti, (pri)lepiti se; zasmoditi se (jed); globoko se vtisniti; boječ biti, ne moči odgovoriti (v šoli)
    pegarse un tiro ustreliti se, pognati si kroglo v glavo
    pegarse con alg. planiti na (napasti) koga
    se le pegó la enfermedad lotila se ga je bolezen
  • Picio

    más feo que Picio grd ko noč
  • resurrección ženski spol vstajenje; ponovna oživitev

    Pascua de resurrección velika noč
  • sueño moški spol spanje; spanec, zaspanost; sanje, sanjarjenje

    sueño eterno večno spanje, smrt
    sueño pesado težko spanje
    enfermedad del sueño spalna bolezen
    una noche sin sueño noč brez spanja
    sueño de una noche de verano sen kresne noči
    como un sueño kot sanje
    caerse de sueño (fig) zelo zaspan biti, cepati od zaspanosti
    coger (ali conciliar) el sueño zaspati
    descabezar (ali echar) un sueño (fig) podremati
    despertar del sueño zbuditi se iz spanja
    dormí en un sueño toda la noche vso noč je prespal
    tener sueño zaspan biti
    ¡ni por sueño! niti v sanjah ne!
    sueños sanje, sanjarjenje
    en sueños v spanju
    entre sueños v polspanju
    estar en siete sueños biti v globokem spanju
    sueños son vientos (fig) sanje so kot pena
  • toledano toledski, iz Toleda

    noche toledana (fig) noč brez spanja
    hoja toledana toledsko rezilo