Franja

Zadetki iskanja

  • menos manj; razen

    mucho menos mnogo manj
    no es aplicado ni mucho menos je vse prej kot marljiv
    poco menos que nada toliko kot (tako rekoč) nič, skoraj nič
    punto menos que imposible skoraj nemogoče
    a menos que (no venga) če (ne pride)
    al menos, a lo menos cuando menos, por lo menos vsaj, najmanj
    de menos premalo
    en menos que se dice v hipu, kot bi trenil
    no menos ravno toliko, ravno tako
    todos menos tú vsi razen tebe
    apreciar en menos manj ceniti
    echar de menos pogrešati
    no era menos de esperar de V. manj od Vas ni bilo pričakovati
    el susto no era para menos strah je bil popolnoma upravičen
    cuando menos se lo esperaba nadie ko se je to najmanj pričakovalo, nenadoma, nepričakovano
    no puedo menos de ne morem si kaj, da ne bi ...
    no pudo menos que reírse ni se mogel vzdržati smeha
    son menos de las diez ura še ni deset
    venir a menos rakovo pot iti, propasti
    menos mal que še sreča, da ...
    es lo menos que puedo hacer to je najmanj, kar morem storiti
    ¡menos puedes saberlo tú! ti moreš to še manj vedeti!
    ¡será a. menos! takó hudó vendarle ne bo!
    ¡menos a ti!, ¡a tí menos! tebi še manj! tebi še posebno ne!
    ¡ni mucho menos! še malo ne! še dolgo ne!
  • mermar zmanjšati, kratiti; upadati, zmanjšati se; puščati, kapljati iz

    mermar la paga odtegniti od plače
    mermarse zmanjšati se, uskočiti se, ukuhati se


  • a mí meni
    de mí (jaz) sam od sebe, iz lastnega nagiba
    para mí zame
    sin mí brez mene
  • mío, mía moj, moja

    lo mío (to, kar je) moje
    es muy amigo mío on je moj dober prijatelj
    de mío po moji lastni moči, sam od sebe
    los míos člani moje družine, moji (ljudje)
  • milagro moški spol čudo, čudež

    ni de milagro niti v sanjah ne
    hacer milagros čudeže delati
    vivir de milagro od zraka živeti, malo jesti
    vida y milagros življenja in dejanja, potek življenja
  • misa ženski spol maša, mašna daritev

    misa del alba zgodnja maša
    misa cantada péta maša
    misa solemne slovesna maša
    misa de cuerpo presente pri krsti brana maša zadušnica
    misa de difuntos, misa de réquiem maša zadušnica
    misa de(l) gallo božična polnočnica
    misa rezada tiha maša
    ayudar a misa streči pri maši
    celebrar (la) misa mašo brati
    no saber de la misa la media prav nič ne vedeti
    venir de misa od maše priti
  • mocedad ženski spol mladost, mladostna leta

    desde la mocedad od mladih nog
    en mis mocedades v moji mladosti
    a mocedad ociosa, vejez trabajosa mlad lenuh bo star berač
  • moler [-ue-] (z)mleti, zdrobiti, streti; žvečiti; ponositi; utruditi, izčrpati; nadlegovati; pretepsti

    moler a azotes prebičati
    moler a coces obrcati
    moler a palos, moler los hombros (ali las costillas) a alg. koga premlatiti
    moler a preguntas nadlegovati z vprašanji
    molerse a trabajar zgarati se, zmučiti se od dela
  • moreno temno rjav, rjav, črn (koža)

    moreno de cara rjavega obraza
    pan moreno črn kruh
    ponerse moreno ogoreti od sonca
  • morir [-ue-, pp muerto] umreti, odmirati, prenehati

    morir a manos de asesino biti umorjen
    morir de frio umreti od mraza
    morir de poca edad mlad umreti
    morir de risa pokati od smeha
    morir sin decir Jesús nenadoma umreti
    ¡muera! dol z njim!
    estar a morir con alg. biti s kom v smrtnem sovraštvu
    le gusta a morir strašno mu je všeč
    morirse umirati; otrpniti (ud); ugasniti (luč)
    morirse por a/c koprneti po, vroče želeti
    es para morirse de risa človek bi počil od smeha
  • motivo moški spol vzrok, povod, nagib, motiv

    con motivo de zaradi, glede
    con mayor motivo cuando... toliko bolj, ker
    de motivo propio, de su motivo iz lastnega nagiba, sam od sebe
    por este motivo iz tega razloga
    por cuyo motivo zaradi česar
    sin motivo brez vzroka, neutemeljen(o)
    carecer de motivo biti neutemeljen, neupravičen
    dar motivo (a) dati povod (za)
    alegar motivos (para) iskati izgovore (za)
    por los motivos expuestos navedenih razlogov
  • mucho mnogo, zelo; često; dolgo; hitro; vsekakor, seveda

    mucho más (menos) mnogo več(manj)
    mucho que sí gotovo, vsekakor, seveda; mislim da
    muy mucho zelo, strašno
    no hay mucho ni dolgo od tega, pred kratkim
    no es barato, ni mucho menos nikakor ni poceni
    ni con mucho še daleč ne, še dolgo ne
    entrar por mucho en a/c močno udeležen biti pri čem
    mucho fuera que... bilo bi čudno, če ...
    no es mucho que... nič ni čudnega, če ...
    por mucho que haga, nada conseguirá naj naredi, kar hoče, ničesar ne bo dosegel
    lo siento mucho zelo obžalujem, zelo mi je žal
    tener en mucho visoko ceniti
  • mudo nem, mutast; molčeč

    mudo ademán nema kretnja
    mudo de nacimiento nem od rojstva
    el arte mudo filmska umetnost
    cine mudo nemi film
    lenguaje mudo nem jezik, jezik s kretnjami
    personaje mudo statist
    a la muda tiho, brez šuma
    quedar mudo onemeti
    quedarse mudo de asombro od začudenja onemeti
  • muerto pretekli deležnik od morir; mrtev, brez življenja; obledel (barve); gašen (apno)

    muerto de apariencia navidezno mrtev
    carnes muertas klavno meso
    horas muertas proste ure
    leña muerta suhljad, dračje
    estar muerto (por) biti ves mrtev (na), neskončno si želeti
    quedarse muerto umreti, življenje izgubiti
    medio muerto (de miedo) pol mrtev (od strahu)
    no tener con qué caerse muerto biti reven kot berač
    naturaleza muerta tihožitje
    ni muerto ni vivo izgubljen, nenajdljiv
  • nacimiento moški spol rojstvo, poreklo; začetek, izvor; koren

    el nacimiento del dia dnevni svit
    dia de(l) nacimiento rojstni dan
    ciego de nacimiento slep od rojstva
    poner el nacimiento (božične) jaslice postaviti
  • negro črn, črno rjav; moten, mračen

    la suerte negra, la negra zla usoda
    estar negro, verse negro ne si vedeti pomoči (svéta)
    verlo todo negro biti črnogledec
    se vió negro para librarse de sus uñas toliko, da je še ušel nevarnosti
    está negro de(l) sol ogorel je od sonca
  • niño mlad, otročji; nepremišljen

    niño m otrok; Am gospodič
    (rel) el Niño Dios Jezušček
    niño expósito najdenček
    niño de pecho, niño de teta dojenček
    como niño con zapatos nuevos (fig) z otroškim veseljem
    desde niño od detinstva
    ya de niño že kot otrok
    ¡no sea V, niño! ne bodite otročji! bodite no pametni!
  • oído

    jamás visto ni oído nezaslišan
    oído m sluh; (notranje) uho
    oído tardo naglušnost
    oído fino tenkoslušnost
    decir al oído komu na uho povedati, zaupno povedati
    aprender de oído izvedeti po pripovedovanju, od drugih slišati
    le entra por un oído y (le) sale por el otro pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem pa ven
    eso suena mal al oído to se slabo sliši
    tener el oído duro naglušen biti
    tocar de oído (gl) igrati po posluhu
    tardo, duro de oído naglušen
    aguzar los oídos na ušesa vleči, z ušesi striči
    dar oídos (a) koga poslušati
    hacer oídos sordos (a) ne poslušati
    hacer (tener) oídos de mercader delati se, kot da ne razumemo
    llegar a oídos (de) na ušesa priti
    soy todo oídos sama ušesa so me
    prestar oídos poslušati
    me suenan los oídos v ušesih mi zveni
    taparse los oídos ušesa si mašiti
    zumbido de oídos šumenje po ušesih
  • ojo moški spol oko, vid; obraz; uho, ušesce (šivanje); petlja; previdnost

    ojo de águila orlovsko oko
    ojo de besugo škilasto oko
    ojo de cristal stekleno oko
    ¡(mucho) ojo! pozor! previdno!
    ojo alerta previdno
    a ojo na slepo
    cerrar el ojo umreti
    echar mal de ojo (a) s pogledom uročiti
    mirar a alg. ojo a ojo upreti oči v koga
    ser el ojo derecho (de) biti komu zenica v očesu, biti komu desna roka
    ¡mis ojos! srček moj!
    ojos hundidos vdrte oči
    ojos oblicuos, rasgados poševne oči, oči z ozko odprtino
    ojos saltones velike izbuljene oči
    cuatro ojos očalarji
    a cuatro ojos med štirimi očmi
    a ojos vistos očitno, očividno, vidno
    a cierra ojos, a ojos cerrados slepo
    le bailan los ojos on je živahen, vesel je življenja
    cerrarle a uno los ojos komu oči zatisniti (ob smrtni uri)
    clavar los ojos (en) zapičiti oči (v)
    comer con los ojos zelo izbirčen biti pri jedi
    dar de ojos na obraz pasti
    dar en los ojos v oči pasti
    írsele a uno los ojos tras u/c pohlepno kaj želeti
    meter por los ojos s silo vsiliti
    no pegar el ojo, los ojos ne zatisniti očesa, ne spati
    poner los ojos vzljubiti
    poner los ojos en blanco oči zavijati, pobesneti
    no quitar los ojos ne izgubiti iz oči
    revolver los ojos oči zavijati (od jeze)
    sacar los ojos (a) komu oči izpraskati, komu velike izdatke povzročiti
    eso salta a los ojos to je očitno
    torcer, volver los ojos oči zavijati
    volver los ojos en oči upreti v
    enamorado hasta los ojos do ušes zaljubljen
    ojos que no ven, corazón que no siente iz vida, iz srca
  • ortiga ženski spol kopriva; medicina koprivnica

    ortiga moheña pekoča kopriva
    ortiga muerta, ortiga menor mrtva kopriva
    estar sobre ortigas (fig) biti na žerjavici
    picadura de ortigas opekline od kopriv