Franja

Zadetki iskanja

  • morcilla ženski spol krvavica, klobasa, pečenica; gledališče ekstemporiranje

    morcilla de higado jetrna klobasa
    ¡que le den con morcilla! to naj komu drugemu natvezi!
  • mucho mnog, številen

    mucho dinero mnogo denarja
    en mucho tiempo dolgo (časa)
    hacer mucho caso de mnogo hrupa delati; za važno imeti, zelo ceniti
    desde hace mucho (tiempo) že dolgo (časa)
    tener mucha maña zelo pameten biti
    ¡es mucho decir! to je mnogo rečeno!
    ¡es mucha mujer! sijajna ženska je!
    muchos pl mnogi (ljudje)
    muchas veces često
    es un mal de muchos na tem trpe mnogi, to je splošno zlo
    toro con muchos pies uren bik
    toro con muchos pitones bik z nevarnimi rogmi
  • muerte ženski spol smrt, smrten primer, umor; (človeški) okostnjak; uničenje, propad

    muerte aparente navidezna smrt
    blanca (Am) zastrupljenje s kokainom
    muerte violenta, muerte a mano airada nasilna smrt
    enfermo de muerte na smrt bolan
    lecho de muerte smrtna postelja
    peligro de muerte smrtna nevarnost
    un pueblo de mala muerte bedna vas
    Procesión de la Buena Muerte spokorniška procesija na pepelnično sredo
    sentencia de muerte smrtna obsodba
    sueño de muerte smrtno spanje
    a muerte na življenje in smrt
    de muerte smrten, smrti namenjen
    aborrecer de muerte smrtno sovražiti
    aburrirse de muerte na smrt se dolgočasiti
    dar muerte (a) umoriti, usmrtiti
    llevarse un susto de muerte smrtno se prestrašiti
    contra la muerte no hay cosa fuerte proti smrti ni leka
    ¡es una muerte! to je neznosno!
  • mundo moški spol svet; Zemlja, zemeljska obla; ljudje; poznavanje sveta, občevanje z ljudmi; posvetne stvari

    mundo antiguo stari svet (vek), antika
    el Nuevo Mundo Novi svet, Amerika
    el otro mundo onstranstvo
    todo el mundo vsi, vsak
    a la vista de todo el mundo vpričo vseh, javno
    dejar el mundo odreči se svetu
    echarse al mundo iti v družbo; vdati se prostituciji
    ir, rodar (por el) mundo svet obresti
    irse por esos mundos svojo pot iti
    habia alli medio mundo tam je bilo ogromno ljudi
    lo sabe medio mundo skoraj vsakdo to ve
    ¿qué mundo ocurre? kaj se dogaja? kaj pa je?
    parecer un mundo sijajno izgledati
    todo el mundo lo sabe splošno je znano; to ve vsak otrok
    tener (mucho) mundo imeti mnogo izkušenj, dobro poznati svet
    venir al mundo na svet priti
    ver mundo razgledati se v svetu
    desde que el mundo es mundo odkar svet stoji
    así va el mundo tako je na svetu
  • música ženski spol glasba, godba; note; hrušč, hrup

    música de cámara komorna glasba
    música celestial nebeška glasba
    ¡todo eso es música celestial! (fam) to vse so samo prazne besede!
    música instrumental instrumentalna glasba
    música militar vojaška godba
    música ratonera mačja godba
    música vocal vokalna glasba
    aficionado a la música ljubitelj glasbe
    estante de música stojalo za note
    papel de música notni papir, muzikalije
    poner en música uglasbiti
    la música le va por dentro ima prikrito bolečino (jezo) v sebi
    ¡váyase con la música a otra parte! to čenčajte komu drugemu!
  • muy zelo

    muy enfermo težko bolan
    muy mucho zelo veliko, zelo mnogo
    muy otro čisto drugače
    muy a pesar mío na moje veliko obžalovanje
    muy de tarde en tarde le redko, tu pa tam
    muy a tiempo še o pravem času
    el muy tuno velik lopov
    toda eso está muy bien, pero... to je vse zelo lepo, toda ...
    es muy de V. na uslugo Vam je
    no estoy muy bueno ne počutim se čisto dobro
    Muy señor mío spoštovani gospod (nadpis v pismu)
    muy suyo... Vaš vdani (konec v pismu)
  • nada nič; zelo malo; prav nič; nikakor ne

    nada bueno nič dobrega
    ¡nada de bromas! šalo vstran!
    nada de eso nikakor ne, tega pa ne
    nada entre dos platos malenkost
    nada más nič več, sicer nič
    antes que nada najprej, predvsem, v prvi vrsti
    nada más que le, samo, zgolj
    nada menos nič manj
    ¡de nada¡; ¡no ha sido nada! prosim! ni za kaj! (odgovor na: ¡Gracias¡)
    de aquí a nada takoj nato
    más que nada predvsem; samo, zgolj, le; pravzaprav
    nada sé (toda no sé nada) ničesar ne vem
    por nada del mundo za nič na svetu
    irritarse por nada takoj vzkipeti
    mucho ruido para nada mnogo hrupa za nič
    en nada estuvo que el buque naufragara ni mnogo manjkalo, pa bi se bila ladja potopila
    como quien no hace(dice) nada z veliko lahkoto; meni nič tebi nič
    eso costará un duro como nada to bo stalo najmanj 5 peset
    si nada supieras če bi kaj izvedel
  • naipe moški spol igralna karta

    juego de naipes kartanje, igra s kartami
    jugador de naipes kartavec, kvartopirec
    barajar los naipes mešati karte
    le da bien el naipe, le acude el naipe ima srečo
    estar como el naipe zelo mršav biti
    jugar a los naipes kartati, karte igrati
    le da el naipe por(ali para) eso navdušuje se za to
  • necesidad ženski spol potreba, nuja, sila; pomanjkanje, stiska

    en caso de necesidad v primeru potrebe
    es de necesidad absoluta nujno je potrebno
    según la necesidad po potrebi
    tener necesidad (de) potrebovati
    hacer de (la) necesidad virtud iz sile vrlino napraviti
    eso me pone en la necesidad de to me sili, da ...
    por necesidad po sili
    verse en la necesidad de videti se prisiljenega, da ...
    la necesidad carece de ley sila kola lomi
    la necesidad hace maestro sila napravi človeka iznajdljivega
    hacer sus necesidades opraviti svojo potrebo
  • nervio moški spol živec; žila na listu; kita; moč, sila; duša

    nervio de buey bikovka, žilavka
    tener (traer) los nervios de panta zelo razburjen biti
    tener un ataque de nervios dobiti živčni napad
    me crispa los nervios (to) mi gre na živce
  • no ne

    decir que no ne reči, odbiti
    ¡bromas no! z menoj se ni šaliti
    no hay tal cosa, no tal ne, nikakor ne
    no vedo nada (= nada veo) ničesar ne vidim
    no tiene apenas pelo skoraj plešast je
    pueden no saberlo morda tega ne vedo
    no lo haré hasta mañana to bom šele jutri naredil
    no es que lo dijese tega jaz nikakor ne bi rekel
    no sea que... da ne bi ...; sicer (bi mogel, utegnil)
    a no ser que... razen če ...
    no más samo; dovolj
    entre V. no más kar vstopite, ne delajte ceremonij
    no puedo menos de... ne morem si kaj, da ne bi ...
    no tengo sino tres pesetas imam samo (še) tri pesete
    no lo haré, sino (= si no) máteme V. ne bom tega storil, tudi če me ubijete!
    ¡castígale si no! kaznuj ga torej!
    no sino; no sino que; no sólo, si (que) también; no sólo, sino es ni ... ne samo ... temveč tudi ...
    ¡que no viene! gotovo ne bo prišel!
    ¿a que no¿ (ali) morda ne? mar ne?
    no bien komaj, brž ko
    no obstante kljub, navzlic
    no por cierto gotovo ne
    no por eso nič manj, pri vsem tem
    el no cumplimiento neizpolnitev
    ¡qué no sabrá él! ta bo pač vse vedel!
    ¿pués no¿ morda ni res? mar ne? mar nimam prav?
    ¿cómo no¿ kako da ne; seveda, mislim da
    ¿es muy bonito, no¿ je zelo lepo, kajne?
  • nueva ženski spol novica, vest

    esto me coge de nuevas to me preseneča
    hacerse de nuevas nevednega se delati
  • o ali, ali tudi; glej tudi ú

    o bien ali pa
    o... o, bien... o... ali ... ali
    o sea, o bien ali, z drugimi besedami; to je
  • óbice moški spol ovira, zadržek, težava

    no es óbice para que... kljub temu (neglede na to) moremo ...
  • obra ženski spol delo, dejanje; knjiga, spis

    obra de agufa (žensko) ročno delo
    obra artística, obra de arte umetnina
    obra de caridad, buena obra dobrodelno delo
    obra literaria literarno delo, knjiga
    obra maestra mojstrovina
    obra manual ročno delo
    obra pía dobrodelna ustanova
    a media obra na pol gotov (izdelan)
    de obra odločno, dejavno, nasilno
    en obra de un mes približno v enem mesecu
    ¡(ya) es obra! to ni malenkost!
    poner por obra, meter en obra izvesti, uresničiti
    ponerse a la obra, poner la mano a la obra lotiti se dela
    obras pl zgradbe, poslopja
    obras públicas javne zgradbe
    hacer obras graditi
    obras son amores, que no buenas razones dejanja, ne pa lepe besede!
  • obsequio moški spol ustrežljivost, uslužnost, usluga; dar(ilo), prost izvod (knjige)

    en obsequio de komu na ljubo
    ¡hágame V. este obsequio! napravite mi to uslugo! bodite tako dobri!
  • obvio jasen, očiten

    es obvio to leži na dlani, to je jasno ko beli dan
  • oído

    jamás visto ni oído nezaslišan
    oído m sluh; (notranje) uho
    oído tardo naglušnost
    oído fino tenkoslušnost
    decir al oído komu na uho povedati, zaupno povedati
    aprender de oído izvedeti po pripovedovanju, od drugih slišati
    le entra por un oído y (le) sale por el otro pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem pa ven
    eso suena mal al oído to se slabo sliši
    tener el oído duro naglušen biti
    tocar de oído (gl) igrati po posluhu
    tardo, duro de oído naglušen
    aguzar los oídos na ušesa vleči, z ušesi striči
    dar oídos (a) koga poslušati
    hacer oídos sordos (a) ne poslušati
    hacer (tener) oídos de mercader delati se, kot da ne razumemo
    llegar a oídos (de) na ušesa priti
    soy todo oídos sama ušesa so me
    prestar oídos poslušati
    me suenan los oídos v ušesih mi zveni
    taparse los oídos ušesa si mašiti
    zumbido de oídos šumenje po ušesih
  • ojo moški spol oko, vid; obraz; uho, ušesce (šivanje); petlja; previdnost

    ojo de águila orlovsko oko
    ojo de besugo škilasto oko
    ojo de cristal stekleno oko
    ¡(mucho) ojo! pozor! previdno!
    ojo alerta previdno
    a ojo na slepo
    cerrar el ojo umreti
    echar mal de ojo (a) s pogledom uročiti
    mirar a alg. ojo a ojo upreti oči v koga
    ser el ojo derecho (de) biti komu zenica v očesu, biti komu desna roka
    ¡mis ojos! srček moj!
    ojos hundidos vdrte oči
    ojos oblicuos, rasgados poševne oči, oči z ozko odprtino
    ojos saltones velike izbuljene oči
    cuatro ojos očalarji
    a cuatro ojos med štirimi očmi
    a ojos vistos očitno, očividno, vidno
    a cierra ojos, a ojos cerrados slepo
    le bailan los ojos on je živahen, vesel je življenja
    cerrarle a uno los ojos komu oči zatisniti (ob smrtni uri)
    clavar los ojos (en) zapičiti oči (v)
    comer con los ojos zelo izbirčen biti pri jedi
    dar de ojos na obraz pasti
    dar en los ojos v oči pasti
    írsele a uno los ojos tras u/c pohlepno kaj želeti
    meter por los ojos s silo vsiliti
    no pegar el ojo, los ojos ne zatisniti očesa, ne spati
    poner los ojos vzljubiti
    poner los ojos en blanco oči zavijati, pobesneti
    no quitar los ojos ne izgubiti iz oči
    revolver los ojos oči zavijati (od jeze)
    sacar los ojos (a) komu oči izpraskati, komu velike izdatke povzročiti
    eso salta a los ojos to je očitno
    torcer, volver los ojos oči zavijati
    volver los ojos en oči upreti v
    enamorado hasta los ojos do ušes zaljubljen
    ojos que no ven, corazón que no siente iz vida, iz srca
  • oler [-ue-, pres sg huelo, pl olemos] dišati; (za)vohati; imeti duh (vonj)

    oler bien dišati
    oler mal neprijetno dišati, smrdeti
    eso huele a traición to diši po izdajstvu
    oler el pote (fam) zavohati