Franja

Zadetki iskanja

  • límite moški spol meja

    el límite de edad starostna meja
    sin límite neomejeno; daleč
    no conocer límites ne poznati meja
    pasar los límites predaleč iti
    no salirse de los límites držati se meja
  • limpiar čistiti, snažiti, čediti, trebiti; skubiti; zmakniti, ukrasti

    limpiar los mocos a un niño otroku nos obrisati
    limpiar de polvo prah obrisati
    limpiar volatería oskubsti perutnino
    limpiarse očediti se
    ¡límpiate! prav ti je!; še v sanjah ne!
    limpiarse con el pañuelo usekniti se
  • limpio čist, snažen, brezmadežen, čeden; neprisiljen; brez drevja

    limpio de manos nepodkupljiv, pošten
    verdad pura y limpia čista resnica
    estar limpio nobene besede (o tem) ne vedeti
    en limpio neto (znesek)
    copia en limpio čistopis
    acabar a bocado limpio spopasti se
    acabar a trastazo limpio do pretepa priti, v pretep se sprevreči
    poner (sacar) en limpio na čisto (pre)pisati; jasno dokazati
    quedar limpio ves denar zaigrati
    queda en limpio que jasno je, da
    sacar en limpio spoznati, jasno (u)videti; slediti (de iz)
    jugar limpio pošteno igrati
  • lindo lep, čeden, zal, ličen

    de lo lindo izvrsten, sijajen; primeren
    sudar de lo lindo pošteno se znojiti
    ¡qué lindo! kako lepo!; to je (pa) posrečeno!
    Don Lindo gizdalin
  • liquidar stopiti, tekoče napraviti; obračunati, likvidirati

    liquidar una deuda con pagos parciales odplačati dolg (v obrokih)
    liquidarse raztopiti se; postati likviden
  • llamado poklican

    llamado m poklicanec
    acudir sin ser llamado nepričakovano se pojaviti
    muchos son los llamados y pocos los escogidos mnogo je poklicanih, a malo izvoljenih
  • llamar (po)klicati, pozvati, povabiti; imenovati; potrkati, pozvoniti; zbuditi

    llamar el apetito tek zbuditi
    llamar la atención pritegniti pozornost, opozoriti
    llamar atención zbuditi pozornost, v oči pasti
    llamar a la central poklicati centralo
    llamar a cuenta na odgovor klicati
    llamar al escenario (gled) na oder klicati
    llamar al médico poklicati zdravnika
    llamar a la orden k redu pozvati
    llamar con palmadas poklicati s ploskanjem (npr. natakarja)
    llamar a la puerta potrkati na vrata
    llamar en ayuda na pomoč (po)klicati
    ¡llaman! nekdo trka!
    llamar dichoso a algn. blagrovati koga, koga za srečnega šteti
    ¿quién llama? kdo trka? kdo je tam (pri telefonu)?
    llamarse imenovati se
    ¡esto se llama tener pega! to je pa res smola!
  • llanto moški spol jok, solze, tarnanje

    deshacerse en llanto(s) stopiti se v solzah, razjokati se
  • llenar napolniti; nasititi, nabasati; obsuti z; izpolniti (željo); zadostiti, zadovoljiti; ugajati

    llenar un cometido izpolniti nalogo
    llenar una fórmula, llenar un padrón izpolniti formular
    llenar una necesidad odpomoči nedostatku
    llenar su objeto izvesti svoj naklep
    llenar un vacío, llenar una laguna zamašiti vrzel
    llenar de encargos obsuti z naročili
    eso le llena el ojo to ga zadovoljuje v polni meri
    eso no me llena to mi ne zadostuje
    argumentos que llenan prepričljivi argumenti
    a medio llenar na pol
    llenarse napolniti se, natrpati se; potrpljenje izgubiti
  • llevar nositi, nesti, prinesti, privesti; odvzeti, odvesti; voditi, peljati; poslati, odpraviti; pobirati (davke); prispevati; vreči (dobiček); prehiteti, prekositi; imeti (v posesti); doseči; prenašati, izdržati; prevzeti (obveznost); kupiti

    llevar adelante, llevar a cabo doseči
    llevar el agua a su molino le zase skrbeti, le nase misliti
    llevo tres años a Juan tri leta sem starejši kot Ivan
    llevar (con) bien dobro prenašati
    llevar en la cabeza nameravati
    me lleva la cabeza za glavo je večji od mene
    no llevar buen camino ne biti na pravi poti
    ¿a dónde lleva esta calle? kam pelje ta cesta?
    llevar la casa voditi hišo, gospodariti, gospodinjiti
    llevar el compás takt udarjati
    llevar consigo s seboj imeti
    llevar la contraria a alg. komu odkrito ugovarjati
    llevar cuenta(s) voditi račune
    llevar a cuestas na hrbtu nositi; nekaj prevzeti
    llevar detrás za seboj pustiti
    llevar a efecto izvesti, izvršiti
    llevar los gastos oporekati stroškom
    llevar los libros, llevar la contabilidad voditi knjige, voditi knjigovodstvo
    llevar luto žalno obleko nositi
    llevar lo mejor zelo dobro odrezati
    llevar la palabra besedo imeti (voditi)
    llevar parte (de) udeležiti se
    llevar lo peor slabo odrezati
    llevarlas de perder neuspeh imeti, ne uspeti
    el tren lleva retraso vlak ima zamudo
    llevar y traer sem in tja nositi, nadlegovati; opravljati, v zobe koga spraviti
    no lleva traza de acabar ni videti konca
    llevo 4 obdržim 4, 4 ostane (pri računanju)
    no llevamos este artículo ne držimo tega artikla
    llevarlas bien (mal) con alg. dobro (slabo) s kom shajati
    V. lo lleva demasiado lejos predaleč greste
    ¿cuánto me lleva V.? koliko mi računate?
    he llevado la noche en vela noč sem prebil brez spanja
    lo llevo estudiado todo vse sem preštudiral
    lo llevo muy atrasado zelo sem v zaostanku s tem
    llevo los minutos contados zelo se mi mudi
    llevo gastadas 50 pesetas doslej sem potrošil 50 peset
    llevar puesto el sombrero imeti klobuk na glavi
    llevo 30 años estudiando študiram že 30 let
    llevar al mercado prinesti na trg (tržišče)
    llevar a la puerta spremiti do vrat
    llevar a la práctica uresničiti, izvesti
    llevar a la prisión v ječo zapreti
    llevar a mal zameriti
    llevar de la mano za roko voditi
    llevar por las narices za nos voditi
    llevar (sobre sí) imeti na sebi, nositi (obleko)
    llevarse (ali llevarlas) bien dobro se razumeti
    llevarse el día ves dan preživeti (en v, z)
    llevarse la victoria zmagati
    eso se lleva todo mi dinero to mi požre ves denar
    ya no se lleva (to) ni več v modi
    ¿se (lo) lleva V. todo? boste vse (to) vzeli s seboj?
    se lo llevó el aire (el diablo) vse je šlo po vodi
    ¡el diablo se lo lleve! vrag naj ga vzame!
  • llorar objokovati, solze točiti, jokati; kapljati

    llorar la muerte de alg. objokovati smrt kake osebe
    llorar de gozo jokati od veselja
    llorar a moco y baba, llorar como un becerro ihteti, tuliti (otrok)
    desahogarse (aliviarse) llorando izjokati se
    hacer llorar v jok spraviti, ganljiv biti, solze izvabiti
    pasar la noche llorando noč prejokati
  • lo nedoločni člen sr. spola; to; (v vzklikih) koliko, kaj vse

    ni lo uno, ni lo otro ne eno ne drugo
    lo peor es que najhujše je, da ...
    lo difícil del asunto težava v stvari
    lo más pronto posible čim prej
    lo más del tiempo večina časa
    lo más fácilmente najlaže
    lo mejor que puedas čim najboljše (moreš)
    ¡lo de siempre! vedno ista stvar!
    en todo sobresale, en lo lichador, lo escritor... v vsem se odlikuje, kot borec, kot pisec ...
    a lo señor po gosposko
    pelo a lo chico na kratko ostriženi (ženski) lasje
    se lo diré mu bom (to) povedal
    ¡hazlo! stori to!
    ¡díganoslo! povejte nam to!
    a lo que parece po vsem videzu; kot je videti
    gasto más de lo que gano več potrošim kot zaslužim
    ¡lo que son las cosas! kaj vse se lahko človeku pripeti! ta je pa dobra!
    ¡lo que él me quiere! kako rad me ima!
    ¡lo que (tú) quieras! kot boš želel!
  • lobo moški spol volk; ameriška španščina lisjak

    lobo marino tjulenj
    lobo de mar skušen mornar
    coger (pillar) un lobo napiti se, opijaniti se
    de lo contado como el lobo previdnosti ni nikoli preveč
    encomendar las ovejas al lobo kozla za vrtnarja narediti
    tener un hambre de lobo biti lačen kot volk
    ver las orejas al lobo za las uiti nevarnosti
    como boca de lobo ko smola črn; temen kot v rogu
    trabajar como un lobo garati kot črna živina
    quien con lobos anda, a aullar se enseña z volkovi je treba tuliti
  • loco nor, blazen, neumen, aboten, bedast; vesel, zadovoljen, razposajen; pretiran; nesmiseln; kolosalen, bajen; prerazkošen (veja)

    loco de amor nor od ljubezni
    loco de atar besno nor, čisto nor
    loco por la música nor na glasbo
    éxito loco velikanski uspeh
    suerte loca bajna sreča
    andar loco por una mujer noro se zaljubiti v neko žensko
    correr la loca pohajkovati, ponočevati
    estar loco de contento ves iz sebe biti od veselja
    volver a uno loco koga v obup spraviti
    volverse loco pobesneti, znoreti
    es para volverse loco človek bi kar pobesnel
    a tontas y a locas tjavdan
  • lograr doseči, dobiti, pridobiti si; uspeti

    logra cuanto quiere vse mu gre po želji
    lograr la aprobación na odobravanje naleteti
    lograr un favor pridobiti si naklonjenost
    lograr muchos éxitos imeti mnogo uspeha
    lograr a fuerza de ruegos doseči s prošnjami
    no lo logró ni mu uspelo
    no logra expresarse ne zna se izraziti
    lograrse uspeti, posrečiti se
  • lucido krasen; izbran; sijajen

    hacer un papel lucido odlikovati se
  • lugar moški spol kraj, mesto, prostor; sedež (v vozu); položaj, čin; vas, naselje; bivališče; povod

    lugar de destino namembni kraj
    lugar excusado, lugar común stranišče
    de(l) nacimiento, lugar natal rojstni kraj
    lugar del sello mesto pečata
    (L.S.); composición de lugar alibi
    nombre de(l) lugar krajevno ime
    en lugar de namesto
    en primer lugar prvič, na prvem mestu
    en segundo lugar drugič, na drugem mestu
    dar lugar dati prostor (mesto); dati povod, dopustiti
    estar en su lugar umesten biti
    estar fuera de lugar neumesten biti
    hacer lugar prostor napraviti, ogniti se
    hacerse lugar preriniti se; odlikovati se z uslugami
    poner en su lugar na svoje (pravo) mesto postaviti
    póngase V. en mi lugar postavite se v moj položaj
    yo en su lugar... jaz na Vašem mestu ...
    los santos lugares sveta dežela, Palestina
    tener lugar vršiti se
  • luz (množina: luces) ženski spol luč, svetloba; svetilka; sijaj, blesk; žarenje, izžarevanje; pamet, razum; pojasnilo

    luz de Bengala bengalični ogenj
    la luz del dia dnevna svetloba
    con luz diurna pri dnevni luči
    luz eléctrica električna luč; obločnica
    luz de magnesia magnezijeva luč
    luz relámpago (fot) bliščica
    gusano de luz kresnica
    media luz somrak
    rayo de luz svetlobni žarek
    a primera luz, a las primeras luces pri prvem dnevnem svitu
    el siglo de las luces moderna doba
    apagar la luz ugasniti luč
    dar luz osvetliti; prosvetliti
    dar a luz roditi, na svetlo dati, izdati (knjigo)
    dar (encender la) luz prižgati; vključiti
    no dar luz izjaloviti se
    hacer luz en pojasniti
    sacar a luz na svetlo prinesti, izdati (knjigo)
    salir a luz iziti (knjiga)
    ver la luz na svetlo priti, iziti (knjiga)
    luces pl talent, nadarjenost, znanje
    hombre de pocas (cortas) luces duševno omejen človek
    honrado a todas luces zelo pošten, pravičen
    traje de luces torerovska obleka
    a todas luces povsod; za vse primere; v vsakem oziru
    entre dos luces v somraku; vinjen, v »rožicah«
  • majo čeden, lep, zal, lepo oblečen, eleganten; načičkan

    ponerse majo praznično se obleči, olepšati se
    majo m čeden dečko; gizdalin, bahač
    hacer el majo gospoda igrati
  • mal slabo; komaj, malo; zmotno, napačno

    mal aconsejado slabo svetovan
    mal avisado nepreudaren
    mal hecho grd, pokvečen
    ¡mal hecho! to ni prav storjeno
    mal nombre vzdevek
    mal de su grado proti svoji volji
    mal que bien tako, tako; srednje
    mal que le pese naj mu je všeč ali ne; proti njegovi volji
    (de) mal a mal, por mal s silo
    a mal andar v najslabšem primeru
    a mal dar najmanj, vsaj
    de mal en peor vedno slabše, vedno hujše
    ¡mal rayo! presneto!
    ¡menos mal! da le ni hujšega!
    mal se te conoce malo (komaj) se ti vidi
    decir mal de alg. obrekovati koga
    echar a mal zaničevati, zameriti, zapraviti
    (él) está mal slabo mu kaže
    no está mal ni slabo
    estar mal con alg. biti v sovraštvu z
    hacer mal komu škodovati
    no hacer mal a un gato nikomur lasu ne skriviti
    llevar (tomar) a mal zameriti, za zlo vzeti
    poner en mal (con) koga očrniti (pri)
    salir mal ne uspeti, spodleteti
    haces mal, espera otro tal vsaka krivica na svetu se maščuje