Franja

Zadetki iskanja

  • asaz dovolj; zelo
  • bastante zadosten; dovolj, zadosti; precéj

    bastante bien precéj dobro
    nunca tiene bastante nikoli mu ni dovolj, nikoli ni zadovoljen
  • demasiado pretiran, čezmeren; preveč; obilno; zadosti, dovolj

    demasiado caliente prevroč
    estimar demasiado previsoko (o)ceniti, preceniti
    esto es demasiado tu se vse neha
    demasiado lo sé le predobro to vem
    este peligro no se puede evitar demasiado tej nevarnosti se ne moremo dovolj izogibati
  • harto dovolj, dosti; mnogo; zelo, precéj

    harto dificil zelo (precèj) težaven
    harto sé que es verdad dobro (saj) vem, da je to res
    harto conocida es la causa vzrok je dovolj poznan
  • suficientemente dovolj, zadosti

    conocer suficientemente dovolj poznati, dobro obvladati
  • sobradamente preveč, več kot dovolj, na pretek
  • abuso moški spol zloraba; nespodobnost

    abuso de confianza zloraba zaupanja
    ¡es un abuso! tu se vse neha! sedaj je pa že dovolj!
  • coger [g/j] prijeti, zgrabiti, vzeti; trgati, na-, o-birati; zaje(ma)ti; najti; občutiti; presenetiti, zalotiti, zasačiti; prostor imeti

    coger un agua (mor) zamašiti razpoko
    coger agua en cesto vodo v Savo nositi, brezplodno delo opravljati
    coger de los cabellos a uno koga za lase zgrabiti
    coger una chispa (ali mona, papalina, pítima, turca, curda) opiti se
    coger corriendo a uno koga dohiteti
    coger la delantera dobiti prednost
    coger a uno desprevenido koga presenetiti
    coger al enemigo entre dos fuegos sovražnika v navzkrižni ogenj vzeti
    coger una enfermedad zboleti
    coger frío prehladiti se
    coger en mentira na laži ujeti, na laž postaviti
    coger de nuevo, coger de golpe, coger de sorpresa presenetiti
    coger la puerta (calle) pobrati se, stran iti
    coger un resfriado prehladiti se, nahod dobiti
    coger el sentido razumeti smisel (pomen), spoznati
    coger el sueño zaspati
    coger tierra pristati, izkrcati se
    coger la vez a uno prehiteti koga
    coger a uno en mal latín koga pri napaki (pomoti) ujeti
    coger a uno con las manos en la masa koga na dejanju zasačiti
    coger a uno la palabra koga za besedo prijeti
    está que coge moscas ves iz sebe je
    esto no me coge to se ne nanaša name
    aquí te cojo y aquí te mato rečeno storjeno
    esto no coge aquí za to tu ni dovolj prostora
    cogerse spustiti se (en v), zaplesti se; iti na limanice
    cogerse a alg. priviti se h komu, objeti koga
  • como kot, kakor; približno, okoli; brž ko; če, če le; ker; da

    un hombre como él človek kot on
    como se dice kot se reče
    como quien dice tako rekoč
    como es na primer
    como sea kakorkoli, poljubno
    es verdad como hay Dios (to) je sveta, resnica
    como V. quiera kot želite, po Vaši želji
    era como artesano o como estudiante bil je videti pol rokodelec pol študent
    habrá como dos semanas bo kaka dva tedna tega
    eran como las dos bilo je okoli druge ure
    como haber fondas, las hay kar se tiče gostiln, teh je dovolj
    as como, tan pronto como, (tan) luego como brž ko, kakor hitro
    tanto pronto como vuelvas kakor hitro se vrneš
    como venga, se lo diré če pride, mu bom to povedal
    como tú mismo lo afirmas ker to sam trdiš
    como sea la vida una lucha ker je življenje borba
    verás como (= que) todo ha salido bien videl boš, da se je vse dobro izteklo
  • cómo

    ¿cómo? kako? kaj? zakaj
    ¿cómo así? ¿cómo pues? ¿cómo qué? kako to?
    ¿cómo (le) va (de salud)? kako vam gre? kako je?
    ¿a cómo estamos hoy? katerega (v mesecu) smo danes?
    sin saber cómo, ni cómo no ne da bi vedel, kdaj in kako
    según y cómo kakor se vzame
    ¿tienes cómo comprarlo? (Am) imaš dovolj denarja, da to lahko ku piš?
    ¡cómo! kako (zelo)!
    ¡cómo llueve! kako dežuje!
    ¡cómo que no! kako to, da ne!
    ¡cómo no! (Am) seveda, naravno
    ¡cómo le va! (Am) no! česa ne poveste! neverjetno!
    cómo se conoce que no eres médico takoj se ti vidi, da nisi zdravnik
  • concluir [-uy-] zaključiti, končati; skleniti; sklepati, izvajati iz; končati se, h koncu iti

    concluir un negocio skleniti kupčijo
    concluir con uno prekiniti s kom
    concluir de escribir končati s pisanjem
    lo que concluyó de arruinarle kar ga je dokončno uničilo
    no he concluido todavía nisem še pri kraju
    ¡todo ha concluido! vse je končano!
    concluirse končati se
    ¡asunto (ali punto) concluido! dovolj (o tem)!
  • hablar govoriti, izgovarjati; povedati (na pamet); predavati; pogovarjati se, kramljati

    hablar perfectamente francés govoriti perfektno francosko
    no le hablo ne govorim z njim, jezen sem nanj
    hablar a (con) alg govoriti s kom
    hablar a una mujer imeti ljubezensko razmerje z žensko
    hablar a borbotones, hablar a chorros hitro govoriti, brbrati
    hablar a gritos kričati, vpiti
    hablar al aire, hablar por hablar tjavdan govoriti
    hablar al caso strokovno govoriti
    hablar con Dios moliti
    eso habla conmigo to se mene tiče, to je moja stvar
    no se hable más de ello dovolj o tem, konec debate!
    hablar en romance jasno govoriti
    hablar por los codos klepetati
    hablar por enigmas govoriti v ugankah
    es hablar por demás to je prazno govorjenje
    hablar alto glasno govoriti
    hablar bajo, hablar quedo tiho govoriti
    el cuadro está hablando slika (portret) je izredno podobna
    hablando entre los dos med nama rečeno
    eso se llama hablar to je beseda! to mi je všeč
    de eso no hay que hablar to se samo po sebi razume
    hablarse govoriti med seboj
    no nos hablamos v jezi smo si, ne govorimo
  • hoy danes, dandanes; zdaj

    hoy día, hoy en día danes, dandanes
    hoy mismo še danes
    hoy por hoy (za) zdaj, začasno, trenutno
    por hoy trenutno, začasno
    de hoy a mañana od danes na jutri, v kratkem, kmalu
    de hoy en adelante od danes naprej, v bodoče, odslej, v prihodnje
    de hoy en quince días danes 14 dni
    desde hoy od danes (naprej), odslej
    hasta hoy do danes, doslej
    sin más por hoy dovolj za danes (na koncu pisma)
    con fecha de hoy z današnjim; današnji
    por el correo de hoy z današnjo pošto
  • ir* iti, kreniti, odpraviti se; marširati; priti; nahajati se; podati se

    ir bien (de salud) zdrav biti
    el vestido le va bien obleka Vam dobro pristoji
    ir fuera de camino (fig) zmedeno govoriti
    ir descaminado ne se spoznati
    ir (muy) lejos (fig) predalečiti; preveliko vnemo pokazati
    ir mal slabo se počutiti, bolan biti
    va de mal en peor vedno slabše mu gre
    ir y venir sem in tja hoditi
    ni va ni viene (fig) ne ve, za kaj bi se odločil
    sin irle ni venirle (fig) ne da bi mu bilo kaj za to
    tanto se le da por lo que va como por lo que viene popolnoma vseeno mu je
    de 5 a 8 van 3 5 od 8 ostane 3 (odštevanje)
    va mucho de uno a otro je velika razlika med obema
    lo que va del cielo a la tierra silno velika razlika
    ¡van cinco duros a que tú no lo sabes! stavim 25 peset, da tega ne veš
    ir v vzklikih in vprašanjih:

    ¡voy! igram (zraven)! (pri kartanju)
    ¡(allá) voy! že grem! (odgovor natakarja, ki ga kličejo)
    ¡cómo le va! Am česa ne poveste! ta je pa dobra!
    ¡allá va (eso)! tu imate! pozor! previdno!
    ¡ahora va de veras! sedaj gre za res! stvar postaja resna!
    ¡asi va el mundo! tako je na tem svetu!
    ¡vamos! na noge! naprej!; tako! sedaj razumem!; ta je pa dobra! mislim da! bežite! to ni mogoče! (že) dovolj! stojte!; to me veseli!
    ¡vamos claros! govorimo jasno!
    ¡vamos despacio! le ne se prenagliti!
    ¡vamos por partes! najprej eno, potem drugo!
    ¡vaya! zaradi mene, prav!; ah, kaj!; seveda! rad verjamem!; no, še tega bi se manjkalo!
    ¡vaya por Dios! za božjo voljo
    es demasiado ¡vaya! to je zares preveč!
    ¡vaya que sí! to rad verjamem!
    ¡vaya una sorpresa! lepo presenečenje!
    ¡vayamos! urno!
    ¿cómo le va? ¿cómo vamos? kako Vam gre?
    ¿cuánto va? koliko stavimo?
    ¿quién va (allá)? kdo je? kaj (pa) je?
    ir + gerundij:

    voy comprendiendo počasi že razumevam
    cuanto más voy estudiándolo čim bolj to študiram
    eso va siendo difícil to bo težko
    los precios van bajando cene padajo
    ir + pretekli deležnik:

    ir montado jahati
    ir perdido premagan biti, izgubiti
    iba vestido de negro bil je črno oblečen
    todo va vendido ya vse je že prodano
    ¡van apostados 10 duros! stava je 10 peset!
    van pasados más de tres años več kot 3 leta je že od tega
    ir + predlogi ali prislovna določila:
    ir + a:

    ir a buscar a alg. iti po koga
    ir a dormir spat iti
    ir a recibir a alg. komu naproti iti
    ir a ver a uno obiskati koga
    al ir a pagar pri plačevanju
    voy a hacerlo takoj bom to naredil
    iba a hacerlo bil sem na tem, da to naredim
    es lo que iba a decir to sem ravno hotel reči
    ibas a creerlo skoraj bi (ti) bil to verjel
    ¿quién lo iba a suponer? kdo bi si bil to mislil?
    ¡vaya V. a saber! to je težko reči! to se ne da trditi!
    voy a partir mañana odpotujem jutri
    ¡vas a caer! padel boš!
    ir a caballo jahati, jezditi
    ir a pie peš iti
    ir a pique potopiti se (ladja)
    voy a casa grem domov
    ir a la cama leči v posteljo
    ir al encuentro de alg. komu naproti iti
    ir a la plaza iti na (živilski) trg
    ir a una isti cilj zasledovati
    ¡a eso voy! za to ravno gre!
    ir + con:

    ir con alg. koga spremljati, s kom držati
    eso no va conmigo to se me ne tiče!
    ir + de:

    ir de intérprete iti (biti) za tolmača
    ir de largo (prvikrat) nositi dolga krila (deklice)
    ir + en:

    ir en coche, ir en carruaje z vozom (avtom) se peljati
    ir en avión leteti (v letalu)
    ir en barco z ladjo se voziti
    ir en bicicleta na kolesu se peljati
    ir en ferrocarril z železnico se peljati
    ir en contra upreti se
    en eso va mi vida moje življenje je odvisno od tega
    el año en que vamos tekoče leto
    los números van en cada pieza vsak kos je oštevilčen
  • más več, bolj, rajši; še (več); vrhu tega; dalje, dlje, nadalje; matematika plus, in

    más acá semkaj, na tej strani
    más allá tjakaj, na oni strani
    más que več kot; čeprav, dasi
    más el embalaje (trg) embalaža posebej
    más y más več in več, bolj in bolj, vedno več (bolj)
    a más mimo tega, še zraven
    a más de razen
    a más correr v polnem teku
    a más y mejor kar najbolje, izvrstno
    a más no poder na vse kriplje, na vso moč
    a más tardar najkasneje, najpozneje, najdalje
    a cual más za stavo
    a lo más kvečjemu, največ
    trabaja como el que más (on) dela kot vsak drugi
    cuando más kvečjemu, največ
    cuanto más..., más... čim več (bolj) ..., tem več (bolj) ...
    beber de más preveč piti
    hay dos libros de más dve knjigi sta več (čezštevilni)
    aquí estoy de más tu sem odveč
    ¡razón de más! razlog več!
    de más a más vrhu tega, še zraven
    no más ne več, le; Am le, samo (= nomás)
    ¡espera no más! (Am) le (po)čakaj!
    ¡siéntese no más! (Am) sedite, prosim!
    ni más ni menos ne več ne manj, prav toliko, prav tako; seveda
    nada más drugega nič
    nunca más nikoli več
    poco más o menos malo več ali manj, približno
    por más que... naj še toliko ...
    el que más y el que menos oba v enaki meri; vsakdo, vsak otrok
    sin más acá ni más allá meni nič tebi nič
    sin más ni más brez premisleka, brez nadaljnjega; nenadoma
    tanto más cuanto que toliko več (bolj), ker
    cada vez más vedno več
    Piedro es el que come más Peter največ jé
    sabe más que nadie (on) ve več kot vsi drugi
    nadie lo sabe más que él nihče tega ne ve bolje kot on
    los más (de ellos) večina (njih)
    los más de los días večina (največ) dni
    son las tres todo lo más ura je kvečjemu tri
    poner más cuidada podvojiti vnemo; previdneje ravnati
    más bien prej
    más tarde o más temprado prej ali slej, enkrat
    más tiempo dalj časa
    lo más pronto (posible) čim prej
    más bien... que prej ... kot
    (ni) en lo más mínimo niti najmanj ne
    ¡(y) no hay más! (in) konec s tem! dovolj (tega)!
  • no ne

    decir que no ne reči, odbiti
    ¡bromas no! z menoj se ni šaliti
    no hay tal cosa, no tal ne, nikakor ne
    no vedo nada (= nada veo) ničesar ne vidim
    no tiene apenas pelo skoraj plešast je
    pueden no saberlo morda tega ne vedo
    no lo haré hasta mañana to bom šele jutri naredil
    no es que lo dijese tega jaz nikakor ne bi rekel
    no sea que... da ne bi ...; sicer (bi mogel, utegnil)
    a no ser que... razen če ...
    no más samo; dovolj
    entre V. no más kar vstopite, ne delajte ceremonij
    no puedo menos de... ne morem si kaj, da ne bi ...
    no tengo sino tres pesetas imam samo (še) tri pesete
    no lo haré, sino (= si no) máteme V. ne bom tega storil, tudi če me ubijete!
    ¡castígale si no! kaznuj ga torej!
    no sino; no sino que; no sólo, si (que) también; no sólo, sino es ni ... ne samo ... temveč tudi ...
    ¡que no viene! gotovo ne bo prišel!
    ¿a que no¿ (ali) morda ne? mar ne?
    no bien komaj, brž ko
    no obstante kljub, navzlic
    no por cierto gotovo ne
    no por eso nič manj, pri vsem tem
    el no cumplimiento neizpolnitev
    ¡qué no sabrá él! ta bo pač vse vedel!
    ¿pués no¿ morda ni res? mar ne? mar nimam prav?
    ¿cómo no¿ kako da ne; seveda, mislim da
    ¿es muy bonito, no¿ je zelo lepo, kajne?
  • pasar moški spol

    tener un buen pasar imeti dovolj sredstev za življenje
  • paz ženski spol mir; mirnost, sloga

    paz armada oborožen mir
    paz por separado separatni mir
    gente de paz mirni (krotki) ljudje
    juez (mensajero) de paz mirovni sodnik (sel)
    concluir (ali concertar) la paz mir skleniti
    no dar paz a la lengua neprestano govoriti
    dejar en paz pri miru pustiti
    ¡descanse en paz! naj počiva v miru!
    mi padre que en paz descanse (krajšava q.e.p.d.) moj pokojni oče
    estar (quedar) en paz biti bot; biti izenačen
    meter paz (entre) napraviti mir (med)
    ponerse en paz (con) pomiriti se, spraviti se (s)
    vivir en santa paz živeti v svetem miru
    ¡a la paz de Dios! zbogom!
    ... y ¡en paz! (fam) in dovolj!
    hacer las paces skleniti mir
  • punto moški spol točka, pika; trenutek; mesto; parkirišče za fijakarje ali taksije; čast; stopnja, višina; šiv, vbod; trikotažno blago, pletenine; pavza, počivanje; (sodne) počitnice; vzetek; nekoliko, malce, malenkost; zaključek

    punto de admiración klicaj
    punto de aguja, punto de media pletenje
    punto de apoyo oporišče
    punto de base opora, oporišče
    ¡punto! ¡punto en boca! tiho!
    punto céntrico središče; glavni smoter
    punto de cita kraj sestanka
    punto y coma podpičje
    punto de congelación ledišče
    punto de contacto stična točka
    punto culminante vrhunska točka, višek
    punto de detención oporišče; vzrok
    punto de disputa sporna točka
    punto de ebullición vrelišče
    punto (filipino) pameten človek; premetenec
    punto de fusión tališče
    punto de honor stališče časti, stvar časti
    punto interrogante vprašaj
    punto de intersección sečišče
    punto de observación opazovališče
    punto de parada stajališče za fijakarje
    ¡punto redondo! tiho o tem!
    punto de salida, punto de partida izhodišče; jedro
    punto de vista vidik, stališče
    colcha de punto pletena posteljna odeja
    géneros, artículos de punto pletenine
    hombre de punto poštenjak
    traje de punto pletena obleka
    punto más o menos približno, okrog
    punto menos (que) skoraj
    escritor y punto menos que compositor pisatelj in skoraj tudi skladatelj
    a punto gotov, izgotovljen, pripravljen (jed)
    a (buen) punto o pravem času, začasa, ravno prav
    a punto fijo ob določenem času, točno
    a punto de guerra v vojni pripravljenosti
    a punto de salir pripravljen za potovanje
    a tal punto que... tako (zelo), da ...
    al punto takoj; nenadoma
    de punto pleten
    de punto en punto vedno bolj, vidno, očitno
    de todo punto popolnoma; v vsakem pogledu
    de todo punto imposible popolnoma nemogoče
    en punto točno, natančno
    a las tres en punto točno ob treh
    en punto a, en punto de kar zadeva, kar se tiče
    en mal punto o nepravem času
    hasta el punto de (que) tako da
    hasta qué punto v kolikor
    hasta cierto punto tako rekoč, tako nekako
    por punto general v splošnem, sploh
    un punto nekaj
    un punto mejor nekaj boljši
    bajar de punto propadati, rakovo pot iti
    bajar el punto (a) omiliti, oslabiti
    dar en el punto zadeti na težavno točko; zadeti cilj; dobiti
    dar (ali hacer) punto (a) zaključiti, do konca izpeljati
    darse un punto en la boca (fig) jezik za zobmi držati, molčati
    no darse punto de reposo nobenega počitka si ne privoščiti, neutruden biti
    dejar las cosas en su punto stvar kar najbolje opraviti; pravično ravnati; urediti stvar, v red spraviti
    es un punto terrible s tem se ni šaliti, to je nevarna stvar
    estar a punto gotov biti, pripravljen biti (jed); zrel biti (sadje)
    ahí está el punto (fig) za tem grmom tiči zajec
    no falta ni punto ni coma tu ne manjka niti pika na i
    llegar a punto o pravem času priti
    no perder punto zelo previdno ravnati ali postopati
    poner punto final a la conversación končati razgovor
    poner a punto v pripravljenost dejati
    poner en su punto a/c lotiti se česa na pravem koncu; nekaj pravilno oceniti; popraviti
    sin faltar (ali quitar) punto (ni coma) (fig) natančno, obširno, podrobno
    quedar en su punto resnici ustrezati
    saber a punto gotovo vedeti
    subir de punto više se povzpeti; zvišati; izpopolniti se
    tener a punto imeti pripravljeno
    tocar el punto sensible (a) koga v živo zadeti
    ¡cada cosa en su punto! vse kar je prav!
    tomar el punto meriti na, ciljati
    vigilar el punto (del arroz) paziti na kuhanje (riža)
    y ¡punto concluido! in konec s tem! dovolj! nobene besede več!
    puntos pl petlje
    dos puntos dvopičje
    puntos suspensivos pomišljaji (pike) (ločilo)
    los cuatro puntos (cardinales) štiri strani neba
    línea de puntos pikčasta črta
    por puntos vsak hip; vidno, očitno
    andar en puntos prepirati se
    poner los puntos muy altos čezmerne zahteve staviti
    puesto en sus puntos postaven; v redu
    vencer (batir) por puntos zmagati (potolči) po točkah
    ¡vamos por puntos! govorimo razumno, ne prenaglimo se!
  • qué kaj?; kako! kakšen (v vzklikih)

    ¿qué dices? kaj praviš
    ¿por qué? zakaj?
    ¿qué tal? kako je? kako ti (Vam) gre
    ¿qué tal su marido? kako gre Vašemu soprogu?
    no sé qué decir ne vem, kaj naj rečem
    tengo de qué vivir imam dovolj, da lahko živim
    no sabe de qué (pop) nima pojma o tem!
    sin qué ni para (ali por) qué brez vzroka; meni nič tebi nič!
    el qué dirán govoričenje ljudi
    ¡qué vista! kakšen pogled!
    ¡qué demonio(s) me importa a mí! kaj me briga! meni je vseeno!
    ¡a mí qué! kaj me (to) briga!
    ¡qué cosa! (Am) neverjetno; no, no!
    ¡pues qué! še tega se je manjkalo! seveda!
    ¡pues y qué! zakaj pa ne?; še daleč ne!