áli or; (= če) whether, if; (toda) but, however
on áli njegov brat he or his brother
bil sem v dvomu, áli naj grem I was in doubt whether to go
povej mi, áli je to res ali ne tell me whether it is true or not
ni vedela, áli naj joče áli se smeje she did not know whether to laugh or cry
vsi ljudje, áli bogati áli revni all men, whether rich or poor
áli... áli either... or
eno áli drugo, ne moreš imeti obojega you can't have it both ways
Zadetki iskanja
- drúg(i) -a, -o second; other, another
drúgi dan v mesecu the second
drúgi (naslednji) dan next day
drúgi najboljši second best
2. november 2nd November (beri: the second of November), November 2nd (beri: November the second)
drúgi razred second class
Karl II Charles II (beri: Charles the Second)
nihče drúg (kot on) nobody else (but he, pogovorno him)
vsak drúgi one in two
vsak drúgi dan every second (ali other) day
eden za drúgim one by one, one after the other, one after another
drúga dva the other two, the two others
na drúgi strani (figurativno) on the other hand
drúgi pot (drugič enkrat) some other time
drúgi po velikosti second biggest, second largest
eden drúgega one another, each other, mutually
eden in drugi both (of them)
bratranec (sestrična) v 2. kolenu second cousin
drugi (ostali) the other
kabina 2. razreda second-class cabin
nihče drúg kot no (ali none) other than, nobody else but
eno z drúgim one with the other
nič drúgega nothing else
biti drúgi, zavzeti drúgo mesto to take second place
to je nekaj čisto drúgega that is an entirely different matter, it makes all the difference, žargon that's another kettle of fish; this is quite another thing
imeti informacije iz drúge (posredne) roke to have second-hand information
za sedaj se ne da napraviti nič drúgega for the present nothing else can be done
biti drúgega mnenja to differ in opinion, to dissent
to pero je slabo, vzemi drúgo! this is a poor pen, take another!
vzeto eno z drúgim (= poprek) taken both together
napila sta si eden drúgemu they drank each other's health
pomagala sta si eden drúgemu they helped each other
igrati drúgo violino to play second fiddle
on je drúgi Cezar he is another (ali a second) Caesar
eden ali drúgi od nas bo to gotovo naredil one or other of us is sure to do it
postati drúgega mnenja to change one's mind
potovati v 2. razredu to travel second-class
stanovati v 2. nadstropju to live on the second floor (ZDA third floor)
med drúgim (= zlasti pa), ne moreš mu zaupati for one thing, he is not to be trusted
nad vsem drúgim želim... above all else (ali pogovorno more than anything else) I want...
ne delaj drúgim tega, česar ne maraš, da bi to oni delali tebi never do to others what you would not have them do to you
spoznal sem, da niso nič drúgega kot tatovi I realised they were nothing but a bunch of crooks - ênkrat once; some time
ênkrat na dan once a day
ênkrat ali dvakrat once or twice
ênkrat slučajno once by chance
ênkrat za vselej once for all
ênkrat pač (prej ali slej, kadarkoli) at some time or other
niti ênkrat not once
končno ênkrat at last
še ênkrat once more, once again, the same again
še ênkrat toliko as much (oziroma many) again; twice as much (oziroma many)
pozneje ênkrat by and by
to pot ênkrat this once
drugo leto ênkrat some time next year
za ênkrat for once, for the time being
niti ênkrat ni deževalo it never rained once
bil je ênkrat (slučajno) točen he was in time for once in a way
to je kar lahkó, ko ênkrat vidite, kako se tega lotiti it is easy enough once you see how to tackle it
kar je ênkrat narejeno, je narejeno once it is done, it is done - jútro1 morning; pesniško morn, morningtide
dobro jútro! good morning!
rano jútro dawn, daybreak, peep of day
od ranega, zgodnjega jútra do pozne noči from early morning till late at night
od jútra do noči pogovorno morning till night
drugo (naslednje) jútro next morning
voščiti komu dobro jútro to bid someone good morning
ostali smo do zgodnjega jútra we stayed till the small hours - lastník proprietor; owner; possessor
menjati lastníka (iti iz ene roke v drugo) žargon to change hands - lúknja hole; (odprtina) opening, aperture; (votlina) hollow, cave; perforation, gap; (v siru) eye; (biljardna) pocket; (slabo stanovanje) dirty hole
strelna lúknja loophole
lúknja v cesti pothole; (zapor, ječa) prison, jail
on je v "lúknji" (v zaporu) pogovorno he's in the nick (ali ZDA pogovorno in the can)
vtakniti v lúknjo (ječo) to clap (someone) in gaol, to put (someone) behind bars (ali away)
izbezati (z dimom) iz luknje koga to smoke someone out into the open
zamašiti lúknjo to stop (up) a hole
napraviti eno lúknjo, da bi zamašili drugo (figurativno) to rob Peter to pay Paul - medálja medal
medálja za zasluge ZDA Medal for Merit
ves pokrit z medáljami bemedalled
lice (hrbet) medálje obverse (reverse) of a medal
medálja za hrabrost ZDA vojska Medal of Honour
imetnik medálje medallist, (vojak) holder of a medal
odlikovan z medáljo awarded a medal (ali decoration), decorated, holding a medal
nositi medáljo to wear a medal
druga plat medálje the reverse of the medal, the other side of the medal
vsaka medálja ima (tudi) drugo (temno) plat there are two sides to every coin, every rose has its thorn
podeliti (vojaku) medáljo to decorate (ali to award a medal to) (a soldier) - odpovédati (stanovanje, službo) to give notice, ZDA to notice; to denounce (pogodbo a treaty); (naročilo, naročeno) to countermand (an order); (glas) to fail; (motor) to break down, to stall
odpovédati naročilo to cancel an order
odpovédati stanovanje to give notice to quit
odpovédati predstavo, tekmo to call off a performance, a contest
odpovédati časopis to discontinue a newspaper
glas mu je odpovedal his voice failed
nogé so mi odpovedale my legs refused to obey me
odpovedal je (službo) gospodarju he gave his landlord notice that he was going to leave
mati je odpovedala gospodinjski pomočnici my mother has given her servant notice
odpovedal sem podnajemniku I have given my lodger notice to quit
živci so mu odpovedali his nerves snapped
puška je odpovedala the rifle misfired (ali failed to go off)
(zasilna) zavora je odpovedala the (emergency) brake failed
kuharica nam je odpovedala the cook has given us notice
odpovédati delodajalcu to give one's employer notice
odpovédati delojemalcu to give an employee notice
če vse drugo odpove in the last resort
odpovédati se to renounce (čemu something); to resign, to divest oneself (čemu of something); (veri) to abjure, to abandon
odpovédati se prestolu to abdicate the throne, to resign the crown
odpovédati se članstvu to resign from membership
odpovedal se je zahtevam do prestola he renounced his pretensions to the throne - ostál left (over), remaining
ostáli pl the rest, the others, those left
med ostálim among other things, (latinsko) inter alia
v ostálem (= sicer) for the rest
in vse ostálo (drugo) and everything else, and all the rest of it
in ostálo (podobno) and so on, and so forth; et cetera (krajšava: etc.)
ostáli od nas the rest of us
vsi (drugi) ostáli gredó (hočejo iti) all the others (ali the rest of them) are going
bil je pijan kot vsi ostáli (drugi) he was drunk like the rest
mi (ki smo) ostáli (mi drugi) the rest of us
(vse) ostálo (drugo) se je izgubilo the remainder was lost - potrúditi se to endeavour; to trouble oneself; to make an effort, to try hard; to take pains
potrudil se bom, kolikor bom le mogel I'll do my best
zelo se potrúditi se to take great pains (z with)
moral se bom potrúditi se za kako drugo mesto (službo) I shall be obliged to look out for another situation
zame se je posebno potrudil he has taken special pains for my sake
potrudil se je k meni he came to see me
na vso moč potrúditi se to use one's best efforts - premestítev (premaknitev) shift, transposition; (uradnika) transference, transfer; removal; displacement
prositi za premestítev to apply for a transfer
premestítev uradnika na drugo službeno mesto transfer of an official (ali a clerk) to another post (ali place of employment) - premestíti to transpose, to displace, to shift; (v službi) to move, to transfer
premestíti uradnika na drugo službeno mesto to move a clerk to another post (ali place of employment)
premestíti se to move (ali to shift) to another place - preskočíti to jump (ali to leap, to spring, to hop, to skip) over (ali across); (zapreko, figurativno) to clear, to negotiate
preskočíti dve leti to skip two years
preskočíti vrsto to skip a line; (jarek) to jump over, to leap over; (besedo, stavek) to omit, to skip, to leave out
preskočíti od ene téme na drugo to skip from one topic to another - prestópati ➞ prestopiti
prestópati se z ene noge na drugo to shift from one foot to the other - prihraníti to save (up); to spare; to reserve; to economize; to put by; to make economies
prihraníti za hude čase to put by (ali to lay by) money for a rainy day
prihrani si denar za kako drugo priložnost! save your money for another occasion!
prihrani (si) svoje besede! (molči!) save your breath!
lahko si prihraniš svoj trud! you may save your pains!
prihranjen peni je pridobljen peni a penny saved is a penny gained - privzéti to adopt (mile mere mild measures); to assume
privzéti trenutna naziranja, mnenja to follow current trends
privzéti drugo taktiko to adopt another course - róba (blago) goods pl; ware; merchandise; (poedin kos) article
lesena róba wooden ware
mešana róba grocery
oblačilna róba articles pl of clothing
róba v carinskem skladišču bonded goods pl
róba, ki ne gre v prodajo a drug on the market
ničvredna róba shoddy
prvovrstna róba top quality goods pl
kolonijalna róba colonial produce
lončarska róba pottery, hollow ware
prvo (drugo, tretje) razredna róba firsts (seconds, thirds) pl
tekstilna róba textiles pl
volnena róba woollens (ZDA woolens) pl
železna róba hardware
slaba róba inferior goods
subvencionirana róba subsidized goods
dobava róbe supply, purveyance
róba na poti goods in transit
prispela róba deliveries pl
pošiljka róbe (z vlakom, kamionom) consignment, (z ladjo) shipping
pomanjkanje róbe scarcity (ali shortage) of goods (ali commodities)
prodaja, promet róbe turnover of stock
inventura róbe inventory (of goods ali stock)
seznam róbe list of goods
skladišče róbe warehouse, storehouse, (azijsko) godown
izročitev róbe delivery
zaloga róbe stock - skrájnost extreme; extremity; extreme degree; the limit
do skrájnosti to the utmost, to the last degree, (do konca) to the very end, to an extreme, to extremes
nagnjenje k skrájnosti extremism
iti do skrájnosti to go to extremes
(pre)iti v skrájnost to run to an extreme
biti pripravljen na skrájnost (na najhujše) to be prepared for the worst
tirati stvari v skrájnost to push matters to extremes, to carry (ali to go) to extremes
tvegati skrájnost to stake one's all
zapasti v drugo skrájnost to go to the other extreme
skrájnosti se privlačijo extremes meet - strán1 side; (knjige ipd.) page; (bók) flank; (smer) direction
na levi (desni) stráni on the left (right) side
na obeh stráneh on either side
na tej (oni) stráni on this (that) side
na to (ono) strán to this (that) side, hither (thither), here (there)
od vseh stráni from everywhere, from all sides, from all quarters
od stráni (z boka) laterally
z moje stráni for my part, as for me
na eni stráni (figurativno) on the one hand
na drugi stráni on the other hand
na vse stráni in every direction
z vseh stráni on all sides, from all parts
s te (z one) stráni from this (that) side
naslovna strán title page
sprednja strán front, frontispiece
notranja (zunanja) strán inner (outer) side (ali face), the inside (the outside)
prava (neprava, narobe) strán right (wrong) side
prava (neprava) strán kovanca obverse (reverse), pogovorno heads (tails)
dobra (slaba) strán (figurativno) good (bad) point
močna strán (figurativno) strong point, forte
šibka strán (figurativno) weak point, foible, (senčna) drawback
strán neba point of the compass, cardinal point
svetla, sončna the bright, the sunny side (of something)
senčna strán the dark side, (figurativno) drawback, the seamy side
prva (oziroma zadnja) prazna strán flyleaf
južna strán south (ali sunny) side
prisojna strán sunny side
vetrna strán weather side
udarec od stráni side blow
držati se ob stráni (figurativno) to remain neutral, not to take sides, (figurativno) to sit on the fence
stati ob stráni (proč) to stand aloof from
dajati na strán (varčevati) to put by (ali on one side), to save
hodil je ob moji stráni he walked beside me
šel je v to strán he went in that direction
pet stráni manjka v knjigi there are five pages of the book missing
gledati koga po stráni to look at someone askance
napasti s stráni to attack on the flank
stvar ima svoje dobre in svoje slabe stráni the thing has its good as well as its bad aspects
pridobiti koga na svojo strán to win someone over, to bring someone to one's side
pustiti ob stráni to lay aside
preiti na drugo strán to change sides, (k drugi stranki) to go over to the other side
premotriti vprašanje z vseh stráni to view a question from all sides
preskočiti strán (pri branju) to skip a page
prinesti kaj (v časopisu) na prvi stráni ZDA to front-page something
postaviti se na strán koga (opredeliti se za koga) to take someone's side, to side with someone
videti le lepo strán stvari to look on the sunny side of things
na drugi stráni (lista)! (= obrni list!) (see) overleaf! - violína glasba violin
prva violína first violin
lok za violíno violin bow, bow, pogovorno fiddle bow
Stradivarjeva violína Stradivarius, pogovorno Strad
etui za violíno violin case
izdelovalec violín violin maker
igrati na violíno to play the violin
igrati prvo (drugo) violíno to play first (second) violin, first (tudi figurativno second) fiddle