Franja

molāris -e (mola) mlinski: lapis Plin., Q., Veg., Vulg., Isid., Prud.; subst. molāris -is, abl. -ī, m (sc. lapis) mlinski kamen: Plin.

2. metaf. velik kakor mlinski kamen: saxa Sen. ph.; subst. molāris -is, m (sc. lapis) skala, skalina: T., dextra molarem sustulit O., ramis vastisque molaribus instat V.

3. mlevski, mleven: dens Vulg., (v pl.) Isid. meljač, kočnik = subst. molāris -is, abl. -ī, m (sc. dens): Iuv., Col., Vulg.

molārius 3 (mola) mlinski, mlevski, mleven: asinus Ca., Varr.

molendārius 3 (molere) mlevski, mleven, mlinski: asina, meta Paul. (Dig.).

molendinārius 3 (molere) mlevski, mleven, mlinski: meta Amm., pri Paul. (Dig.) inačica za meta molendaria.

molīnus 3 (molere) mlevski, mleven, mlinski: saxum Tert. mlinski kamen; subst. molīnae -ārum, f mlin: Amm., Cass.

myloecos -on (gr. μύλοικος) pri mlinih bivajoč, (ob)mlinski, vzdevek nekih moljev, ki se zadržujejo v bližini mlinov: Plin.

cōticula -ae, f (demin. cōs) brusek, ôslica,

1. kot preizkusni kamen ali zlatarska ôslica (βάσανος): Plin. (XXXIII, 8, 43).

2. kot mlinski kamen ali ročni možnarček (v zdravilstvu): Plin. (XXXI, 9, 45), Isid.

lapis -idis, m (prim. gr. λέπας gola skala, kamen, λεπαῖος skalnat)

1. kamen
a) konkr.: α) alicuius domus fracta coniectu lapidum Ci. z lučanjem kamenja, lapide (lapidibus) percussum esse Ci., lapidibus aliquem cooperire ali obruere Ci. kamenjáti (kamnáti) koga, aliquem lapidibus prosequi Ci., membra, quae debilitavit lapidibus Ci., lapides iaciendos curare Ci., undique in muros lapides iaci coepti sunt C., lapide ictum ex muro perire C., lapide ictus interiit N., eminus glande aut lapidibus pugnare S., fundā lapides mittere L., lapides mittere in aliquem Petr., aliquem lapidibus prosternere Val. Max., ad lapides et arma discurrere T., vehicula ne lapidibus quidem fulta in eodem vestigio quiescebant Plin. iun., ingenti lapidum saxorumque nimbo classem operire Fl., lapidibus pluit L. (prim. lapidat pod lapidō) kamenje dežuje, kamenje pada (z neba), lapides ardentes L. meteorji, meteoriti, izpodnebniki, lapide candidiore diem notare Cat. zaznamovati dan kot srečen (prim. lapillus 2. b)). β) kot snovno ime: l. silex Pl., Ca., L., quadratus (kolekt.) Varr. fr., Cu., Sen. ph. kvadrasto rezani kamni, kvadri, emporium lapide sternere L. mostiti, utrjevati, e lapide naumachiae circum maximum exstruere Suet., e lapidibus templo Iovis Capitolini destinatis filio monumentum exstruere Suet., l. bibulus V. votlič, plovec, vivus Cu. kresilnik, kresilo, kremen, coctilis Sen. ph., durus Plin., structilis Icti. stavbni (gradbeni) kamen, terminalis Amm. mejni kamen, mejnik, primarius Vulg. temeljni (podkladni) kamen; pren. in preg. kamen (podoba ničvrednosti ali brezčutnosti): verberare lapidem Pl. = zastonj se truditi, „bob ob steno metati“, lapides loqui Pl. govoriti hude, neprijetne besede (ki padejo kakor kamen na srce), grobo, osorno govoriti, alterā manu ferre lapidem, panem ostentare alterā Pl. = javno se dobrikati, da bi na skrivnem škodoval, lapides mehercule omnes flere ac lamentari coëgisses Ci. = kamen bi bil omečil, ad eundem lapidem bis offendere Aus. in (elipt.) bis ad eundem Ci. ep. = dvakrat narediti isto napako, ah lapis est ferrumque Tib.; kamen (podoba toposti, neumnosti): neque habet plus sapientiae quam lapis Pl., i, quid stas, lapis? Ter. = ti štor (teslo).

2. occ.
a) mlinski kamen: lapis lapidem terit Pl.
b) mejni kamen, mejnik: sacer l. L., Sen. tr. posvečeni mejnik, cui lapis cessit Lact.
c) miljni kamen, miljnik (pogosto v zvezi z vrstilnimi števniki): sepultus est iuxta viam Appiam ad quintum lapidem N. = 5 rim. milj (7,4 km) od Rima (ob velikih rimskih cestah so stali miljniki na vsakih 1000 korakov; 1000 korakov = 1 rim. milja), intra vicesimum lapidem L., ad sextum lapidem a Vienna Sen. ph., ad quartum lapidem, ultra lapidem tertium Suet., ultra centesimum et quinquagesimum lapidem Plin. iun., quinto lapide castra statuere Iust., ad quartum lapidem ab urbe Aur.; pri T. je beseda lapis včasih tudi izpuščena, npr.: ad duodecimum (sc. lapidem) a Cremona ali promoveri ad quartum a Bedriaco castra placuit T.
d) spominski kamen, spomenik: lapis memoriae Othonis inscriptus Suet.
e) nagrobni kamen, nagrobnik: fac lapis inscriptis stet super ossa notis Tib., ultimus l. Pr.
f) marmorni kamen, marmor: Parius l. V. beli paroški (= z otoka Paros) marmor, Phrygius H. pisani frigijski (= iz frigijskega mesta Sinade (Synnada -ōrum)) marmor (toda: Phrygius lapis Plin. (36, 19, 36) = barvilna prst, prst bárvnica), Numidicus, Thasius Suet.; tudi marmorna(ta) mizna plošča, marmorna stranica: lapis albus pocula cum cyatho duo sustinet H.
g) v pl. kamenčki za masivne pode, masivni šiljáki, masiven pod (tlak): lapides varios lutulentā radere palmā H.
h) dragulj, poseb. biser: gemmae et lapides H., elapsus aure l. O. biser, lapis Eoa lectus in unda Sen. tr., nec niveus lapis deducat aures, Indici donum maris Sen. tr., lapidum gemmarumque fulgor Sen. tr., lapidum causā pecuniae ad externas gentes transferuntur T., adamantis lapidis copia Amm., diademate lapidum fulgore distincto Amm.
i) kamen ali kamnita podnožnica, kamnit podnožnik, kamnit oder izklicevalca (praeco) na suženjskem trgu: atque in eopse adstas lapide, ut praeco praedicat Pl.; od tod: praeter duos de lapide emptos tribunos Ci. javno kupljena = javno podkupljena.
j) Iuppiter lapis Jupitrov kamen, kamena strela (iz kršca), ki so jo (kot Jupitrov simbol) držali v rokah pri prisegi: Iovem lapidem iurare Ci. ep. na Jupitrov kamen priseči (prisegati) = strogo (trdno) (za)rotiti se, strogo (trdno) priseči (prisegati), zakleti (zaklinjati) se.

Opomba: Star. abl. sg. lapī: Enn. ap. Prisc.; star. gen. pl. lapiderum: C. Gellius ap. Char. — Po gr. ἡ λίϑος f: Enn. ap. Non., Varr.

mola -ae, f (molere)

1. mlinski kamen, poseb. zgornji mlinski kamen, vrhnják: manuali molā ad collum ligatā Hier.; od tod pl. (včasih tudi sg.) mlinska kamna (mlinski kamen) = mlin, ki sta ga v starem veku sestavljala dva kamna: spodnji (mēta, spodnjak) v obl. stožca je stal trdno, nad njim postavljeni zgornji (gr. ὄνος, vrhnjak) pa v obliki peščene ure. Zgornji grot vrhnjaka je sprejemal žito, ki se je usipalo skozi luknjo na sredini in se mlelo med kamnoma. Mline so gnali sužnji z roko, osli, konji ali vodna sila: Enn. ap. Non., Naev. fr., Ca., Varr., Plin., Petr., Ap., Icti., Cass., suspensa mola O. visoko postavljeni mlin, molis operam dare Ci., molas versare O. ali circumagere Gell., molae nigrae ali pumiceae O. iz lave.

2. meton.
a) debela (trgana) moka, soljen zdrob: V., Tib., Mart., mola et vinum Ci., mola salsa Pl., H. (gl. immolō).
b) snet(je) v maternici = iznakažen zarodek, izrojenec, izrodek, nedonošenček (= gr. μύλη): Plin. — Kot nom. propr. Mola s star. gen. Molās, f Móla, mlinska boginja: Molas colonia Pl. (gl. colonia).

pyrītēs -ae, m (gr. πυρίτης)

1. kresilni kamen, kresilo, kresilnik, kremen: Plin.

2. železov kršec, pirít, markazit: Plin., Cels.

3. mlinski kamen: Plin.

super-molāris (-is) lapis -idis, m (super in molāris) zgornji mlinski kamen, vrhnják: Ambr.

colōnia -ae, f (colōnus)

1. kmetija, pristava, zakupno (v zakup vzeto) zemljišče ali posestvo: Paul. (Dig.), vilicus coloniae suae terminos egredi non debet Col., villae vel aliae coloniae Ulp. (Dig.).

2. naselbina, naselje, selišče: L., Cu. idr., ne in Ianiculo coloniam constituatis Ci., decemviri colonos deducant in colonias Ci., (Cimon Amphipolim) decem milia Atheniensium in coloniam misit N. kot naselnike, da bi se naselili; šalj. bivališče, stanišče: ut commutet coloniam Pl., ut importem in coloniam hunc auspicio commeatum Pl.; Pseudolum facere ut det nomen ad Molas (gen.) coloniam Pl. da se mora dati vpisati za naselnika pri Moli (mlinski boginji) = da bo za kazen poslan v mlin.

3. met. naselniki, naseljenstvo: coloniam mittere in locum Ci., colonias deducere novas Ci. novo množico izseljencev (s Kapitolijskega griča) peljati = novo naselbino ustanoviti. Od tod pogosto kot mestno ime Colōnia -ae, f Kolonija; poseb. Colōnia Agrippinēnsis ob Renu, Agripinska Kolonija (zdaj Köln): T.

molō -ere -uī -itum (indoev. kor. *mel(H)- meti, mleti, tolči, teptati, drobiti; prim. skr. mr̥ṇáti drobi, melje, gr. μύλη, μύλος mlin, μύλλω meljem, μύλαξ mlinski kamen, μυλωϑρός mlinar, lat. mola, sl. mleti = hr. mljȅti = lit. málti, sl. molj, mlin, mivka (?), nem. Mühle mlin, got. malma pesek, got. in stvnem. malan = nem. mahlen, stvnem. muljan (z)mleti, zdrobiti)

1. (z)mleti: Ca., Ter., Varr., Col., Plin., Vitr, Vulg., molita cibaria C. (trgana) moka, zdrob, živež; subst. molitum -ī, n zmleta snov, mletje, meljava, mlev: Pl.

2. occ. z mletjem pridobi(va)ti: farinam Hier.

3. metaf. telesno se združiti (združevati): Petr., Aus. — Soobl. molō -āre: It.

subscūs -cūdis, f (sub-s in cūdere) nekaka škarjastemu lastovičjemu repu podobna spojka, „škarje“: Vitr., nec ulla subscus cohibet compagem alvei Pac. fr. ap. Fest., terebratus multum sit [et]: subscudes addite Pl. fr., iligneae Ca., s. ferrea Vitr. kopríca (pri mlinskem kolesu; nekakšna spojka ali zatič, ki nosi zgornji mlinski kamen), [subscudes ap]pellantur cune[a]tae ta[bellae, quibus] tabulae inter se con[figuntur, qui]a, quo eae immittantur, [succuditur] Fest., subscudibus et catenis uncis retentari Arn. — Soobl. v pl. suscūdinēs: Aug.