Franja

conchīta -ae, m (gr. κογχίτης) školjkar, nabiralec školjk: Pl.

conchȳlilegulus (conchȳliolegulus, conchȳlegulus) -ī, m (conchȳlium in legere) školjkar, nabiralec školjk: Cod. Th.

allēc (hallēc) -ēcis, n (iz gr. ἁλικόν ali bolje ἁλυκός slan) ribja omaka (iz ostrig, školjk ali mren): Pl. ap. Non., H. — Soobl. allēx (hallēx) -ēcis, m f: Ca., Plin., Mart.

Opomba: Pisava najboljših rokopisov je allec ali hallec, allex ali hallex; inačice alec, halec, alex, halex.

balanus -i, f, redkeje m (gr. βάλανος)

1. želod: Plin.

2. pren.
a) vsak želodu podoben sad; pri Grkih: Sardiani balani Plin. debeli kostanj, maroni; v Feniciji in Kilikiji datelj: Plin.
b) vsaka želodasta stvar: α) čepek iz mila, sredstvo proti zaprtju: Plin., Cael. β) zvrst morskih školjk, morski želod: Pl., Col., Plin. γ) behenov oreh, sad, iz katerega so stiskali nedišeče olje, ki pa se rado navzame prijetnih vonjav: H., Plin., Mart., Prisc.; tudi arabski behenov oreh (drevo): Plin.

glycymaris -idis, f (gr. γλυκυμαρίς) glikimarijska: chemae glycymarides PLIN. glikimarijske zevčice, vrsta školjk: PLIN.

mya -ae, f (gr. μύα) mía, vrsta školjk ob obalah traškega Bosporja: Plin.

ōtia -ae, f (gr. ὠτίον ušesce) ótija = „ušesce“, vrsta školjk: Plin.

pegris -idis, f pégrida, neka neznana morska bitja, verjetno vrsta školjk: Plin.

sōlēn -ēnis, m (tuj. σωλήν) morska nožnica, vrsta školjk (Solen vagina Linn.): myrus, sepia, strombus, solen sive aulos sive donax sive onyx sive dactylus Plin.

spondylion ali spondylium -iī, n (tuj. σπονδύλιον)

1. bot. déžen, bŕšč (Heracleum spondylium Linn.): Plin.

2. hrbtenično ali vratno vretence: Isid. (ki piše v pl. spondilia).

3. mesnati del ostrig in školjk, sklep: Cael.

spondylus -ī, m (tuj. σπόνδυλος, σφόνδυλος)

1. hrbtenično ali vratno vretence: Plin., P. Veg.

2. mesnati del ostrig in školjk, sklep: Col., Plin.

3. poklopec, neka bodičasta školjka (Spondylus gaederopus Linn.): Metellus ap. Macr., Sen. ph., Col. (ki piše sphondylus), Plin., Mart.

venus² -eris, f (indoev. kor. *u̯en- želeti, ljubiti, veseliti se, prebivati, zmagati (zmagovati), dobivati; prim. skr. vanas želja, sla, ljubkost, vaníḥ želja, vánati, vanṓti želi, zahteva, ljubi, zmaguje, dobiva, lat. veneror, venustus, venustās, venerius, stvnem. wunnia = nem. Wonne užitek, ugodje, stvnem. wini prijatelj, stvnem. wonēn = nem. wohnen, stvnem. giwon = nem. gewohnt, stvnem. wunsc = nem. Wunsch, stvnem. wunsken = nem. wünschen)

1. ljubkost, mičnost, mik, mikavnost, milina, miloba, milota, čar, šarm, dražest, privlačnost, očarljivost, lepota: Plin. idr., quo fugit venus? H., bene nummatum decorat suadela venusque H., ordinis virtus et venus H., ille habet suam venerem Sen. ph. nekaj, kar ga dela prikupnega, kar ga priporoča, illa solis Atticis concessa venus Q., fabula nullius veneris H.; pl.: omnes veneres atque venustates Pl., omnes dicendi veneres Q.

2. ljubezen, ljubezenska slast, spolno občevanje: prisca, melior H., omnem refugerat Orpheus femineam venerem O., marita O. zakonska ljubezen, iuvenum sera venus T. mladeniči začenjajo pozno ljubiti; evfem. uživanje ljubezni, ljubezenski objem, spolna (telesna, poltena) združitev, spolni odnos, spolnost, seks, spoj: venerem pati O., incertam venerem rapientes H. negotovo ljubezen uživajoči, Minotaurus veneris monumenta nefandae V., frigidus in venerem V., veneris initium Cels. spolnega nagona; o živalih: venerem rapere V. obrejiti se, postati breja, venerem certis repetunt armenta diebus V.; meton.
a) seme: genitalem arvum rapit venerem V.
b) predmet ljubezni, ljubica, ljubimka: parta meae veneri sunt munera V., quae te cumque domat venus H., sera venus O. stara, matora, periuria veneris Tib. zaljubljencev, nec veneres hoc fallit Lucr. to vedo naše zaljubljene ženske. Klas. le pooseb. kot nom. propr. Venus -eris, f Vénera, boginja lepote, ljubezni in zakonske zveze, zgodaj poistovetena s feničansko Astarto in grško Afrodito; po mitološkem izročilu hči Jupitra in Dione (po drugih rojena iz morskih pen), Vulkanova soproga, mati Kupida (Amorja) in Eneja, pramati rodovine Julijcev: Varr., H., Lucr. idr., Veneris puer (= Cupido) O., Veneris filius (= Cupido) O., (= Aeneas, sin Anhiza in Venere) V., Venere prognatus (šalj. = Caesar) Caelius in Ci. ep., mensis Veneris O. april, stella Veneris (tudi samo Venus) Ci. Venera = Danica, Večernica, Venus caelestis (naspr. vulgaria) Ap.; meton.
a) (spolna) ljubezen, spolni odnos, spoj: sine Cerere et Libero friget Venus Ter.; v tem pomenu pišejo novejši izdajatelji del latinskih pesnikov in piscev večinoma venus.
b) Vénera = Vénerin met, najsrečnejši met pri kockanju, kadar je kazala vsaka kocka na zgornji strani drugačno število (naspr. canis): quem Venus arbitrum dicet bibendi? H. me quoque per talos Venerem quaerente secundos semper damnosi subsiluere canes Pr., Venerem iecerat Augustus ap. Suet. — Od tod

1. adj.
a) venerius (redko in slabše venereus) 3 (iz apelat. venus) spolen, čuten, poltén, nečist, sramodejen: Plin. idr., amor N., amores Col., complexus Ci., voluptates Ci. ali res Ci., N., Col. = spolni odnos(i), morbus Vitr. spolna bolezen, delphinus Gell. pohotna.
b) Venerius (redko in slabše Venereus) 3 (iz lastnega imena Venus) Vénerin, Véneri posvečen: antistita ali sacerdos Pl., Venerii servi tudi samo Venerii Ci. služabniki eriške Venere (gl. Eryx), Venerius homo Ci. Venerin hlapec (porogljivo o Veru (Verres)), Veneria pira Col., Plin. Venerine hruške (vrsta hrušk), Sicca Veneria, gl. Sicca, Venerius iactus ali samo Venerius -iī, m (sc. iactus) Ci. Vénerin met (gl. zgoraj); tako tudi: hoc Venerium est Pl. srečen met.

2. subst. Veneriae -ārum, f Vénerine školjke, neka vrst školjk: Sen. ph., Plin.