Franja

grānāscō -ere (–) (–) (grānum) rodovitno zrno postati; pren.: AUG.

grānātim, adv. (grānum) po zrnih, zrno za zrnom: AP.

grānum -ī, n

1. zrno, zrnce, v pl. zrnje: turis PL., turea grana O., gr. tritici PL., ECCL., hordea tosti grani O., praženo ječmenovo zrnje, quotve ... grana papaver habet O., salis, piperis granum, grana piperis PLIN., gr. marmoreum VITR., PALL. marmorno zrnje, stolčen (zdrobljen) marmor.

2. pečka, koščica, jedro: fici CI., exemptis granis (fici) PLIN., uvae gr. O., VAL. MAX., septem ... grana (namreč granatnega jabolka) presserat ore (Proserpina) O.

metallum -ī, n (izpos. gr. μέταλλον)

1. kovina (zlato, srebro idr.), ruda, rudnina: O., Plin., Sen. tr. idr., aeris, auri V., libertas potior metallis H. kot srebro in zlato; metaf. o raznih rudninah npr. o marmorju: Stat.; o žveplu: Ap.; o soli: Prud.; pren. kovina, jedro, vsebina, zrno: saecula meliore metallo Cl.

2. meton. rudno nahajališče, rudnik: Varr., T., Iust., Temesēs metalla O., pecunia, quae ex metallis redibat N. = reditūs metallorum L., ius metallorum Suet. pravica, na svojem zemljišču odpreti rudnik, m. silicum (kamnolom), argentarium, aurarium, ferrarium Plin., metalla instituere L. začeti kopati, odpreti, exercere metallum Macedonicum L., metalla vetera intermissa recoluit L. je dal zopet odpreti, damnare in metallum Plin. iun. ali in opus metalli Icti. ali condemnare ad metalla Suet. obsoditi na težko delo v rudnikih.

cenchros -ī, m (gr. κέγχρος) kenher, arab. diamant, velik kakor proseno zrno: Plin.

mīca -ae, f (prim. gr. (σ)μικρός, dor. μικκός majhen) mrvica, drobec, drobtina, košček zrna: Tib., Col., Sen. ph. idr., panis Petr., auri Lucr., Vitr., salis Ca., O., Plin. ali mica saliens (sc. salis) H. zrno soli; pren.: mica salis Cat., Mart. malce bistroumja (humorja, pameti); metaf. grižljaj = mala jedilnica za skromne pojedine: Sen. ph., Mart.

piper -eris, n (tuj. πέπερι, ki je izpos. iz skr. pippalī poprovo zrno, poper; prim. arab. filfil, aramejsko pilpel, nem. Pfeffer, ang. pepper, fr. poivre, sl. poper) poper: piper et quidquid chartis amicitur ineptis H., piper urticae mordacis semine miscet O., piperis granum Plin., candidum piper Plin., Fortunata mola buxea piper trivit Petr., minuto pipere Petr., piperis bacae Vitr.; pren. o razvnetem in zajedljivem govoru: piper, non homo Petr., ut te aliquid et piperis mordeat Hier.

rāmentum -ī, n (iz *rād-mentum; rādere)

1. tr(e)ska, tr(e)ščica, iver(ek), iverje, oseček, oklešček, košček, odletek, drobivec, drobir: ferri Lucr. železni opilki, železna opiljevina, ramenta sulphure adspersa ignem ex intervallo trahunt Sen. ph., ligni Plin. žaganje, žagovina, žaginje, auri, salis, papyri Plin.

2. metaf. vsak košček, trohica, drob(ec), drobček, drobljaj, drobivec, drobir: ramentum sulphuratum Mart. žveplenka, vžigalica, žveplenica, fluminum Plin. peščeno zrno, zrnce peska, quia patri omne cum ramento reddidi Pl. ves denar do zadnjega beliča.

rūdus (tudi rōdus (Fest.) in raudus (Varr., Val. Max.)) -eris, n (dvomljiva, čeprav neovržena je domneva, da beseda izhaja iz *ghreudos (indoev. kor. *ghreu- zdrobiti, zm(l)eti; prim. stvnem. grioz pesek, zdrob = nem. Grieß, stvnem. grūz (peščeno ali žitno) zrno, gruzzi = nem. Grütze kaša, zdrob, sl. gruda, lit. grúdas zrno, grúdžiu, grusti teptati, phati; prim. tudi lit. rausiù kopati) zdrobljeno kamenje, grúšč(evje), grúšec, pród(je), prodóvje, drobír, dróbje, mel, kos (košček) apna, zemlje, kamna, rude idr.: aeris acervi inventi, cum milites rudera iacerent L., olim aera raudera dicebantur Val. Max., rudere pingui saturare terram Col. poet., in aestimatione censoria aes infectum rudus appellatum Varr.; kolekt.

1. rudus vetus in samo rudus grušč, grušec, sipina, ruševine, odpadni material starih podrtih poslopij: ruderi accipiendo Ostienses paludes destinabant T.; pl. rudera razvaline, ruševine: ad coercendas inundationes alveum Tiberis laxavit ac repurgavit completum olim ruderibus et aedificiorum prolationibus coartatum Suet., ipse restitutionem Capitolii aggressus ruderibus purgandis manus primus admovit ac suo collo quaedam extulit Suet.

2. rudus novum in samo rudus malta, mort, estrih, snov za tlakovanje, starejše zmastina: Ca., Vitr., Plin., Alexandriae aedificia tecta sunt rudere aut pavimentis Auct. b. Alx., rudus redivivum Vitr. enkrat že uporabljen estrih. — Soobl. raudus -ī, m: P. F.