concrētiō -ōnis, f (concrēscere)
1. abstr.
a) zraščanje, tesna zveza: agri Aug. skupna rast pšenice in plevela na njivi, utriusque substantiae Tert., vitiorum Ambr. primešanje.
b) zgošče(va)nje: individuorum corporum Ci.
2. met. konkr. snov, snovnost: mens segregata a concretione mortali Ci. od minljive snovi.