Franja

auricolor -ōris (aurum in color) zlatenkast: Iuvenc.

aurulentus (aurolentus) 3 (aurum) zlatenkast: lux Prud., seges Ven.

chrȳsochrūs -ūn (gr.χρυσόχρους) zlatenkast: lapis Ambr.

chrȳsītis -tidis, acc. -tim, f (gr.χρυσῖτις) hrizitida,

1. zlatenkast srebrni glaj: Plin.

2. bot. = chrȳsocomē (zlatolasa): Plin.

3. plamenkast dragulj = phloginos: Plin.

chrȳsītēs -ae, m (gr.χρυσίτης) hrizit, zlatenkast dragulj: Plin.

Hammōn (Ammōn) -ōnis, m (Ἄμμων egipč. Amūn) Hámon (Âmon),

1. najvišji libijsko-egipčanski bog, ki so ga sprva častili kot krajevno božanstvo v zgornjeegiptovskih Tebah (Diospolis), pozneje pa po vsem Egiptu, poseb. v njemu posvečeni oazi, ki se je imenovala Ammōnium (Amonij, zdaj Siwa), kjer je bilo njegovo svetovno znano svetišče in preročišče. Kot boga prerokovanja so ga Grki istovetili z Zevsom (Ζεὺς Ἄμμων), Rimljani pa z Jupitrom (Iuppiter Hammon ali samo Hammon, Ammon). Upodabljali so ga kot ovna ali kot moža z zavitima rogovoma: Ci., V., Cu., Lucan., corniger Ammon O., Hammonis cornu Plin. Hamonov rog, zlatenkast dragulj v podobi ovnovega roga. — Od tod adj. Hammōniacus 3 (Ἁμμονιακός) Hamonov, hamonski: thymiama Cels., sal Plin. salmiak (sol v pesku Hamonove oaze), nomos Plin.; subst. Hammōniacum (hammōniacum) -ī, n (sc. gummi) (h)amonij, gumijasta smola, ki se cedi iz drevesa v Hamonovi oazi: Cels., Plin.

2. Ammōn, neki Kefenec: O.