Franja

conglūtinātiō -ōnis, f (conglūtināre)

1. sklejevanje, zlepljanje, lepljenje, pass. = zlepek: omnis conglutinatio recens aegre divellitur Ci.

2. pren.
a) ret. in gram. skladanje, skladnja: verborum Ci.
b) medic. tesni stik, spoj: Cael.

glūtinātiō -ōnis, f (glūtināre) (z)lepljenje, zlepljanje, zlepitev; metaf. popolna zacelitev: CELS., CAEL.

collēticus 3 (gr. κολλητικός) ki služi za zlepljanje (sklejevanje, stikanje): clysteria P. Veg.