receptīcius 3 (recipere)
1. dogovorjen, (i)zgovorjen, pridržan, stipuliran: servus recepticius Ca. ap. Gell. suženj, ki si ga je žena pri predaji dote pridržala kot izključno last, dos S., Ulp. dogovorjena (stipulirana) dota, za katero velja, da se v primeru smrti žene vrne oz. pripade prvotnemu lastniku.
2. k prevzemu sodeč, prevzemen, prejemen: actio Cod. I. prevzemna oz. dolgoprevzemna oz. odškodninska tožba = tožba proti menjalcu denarja zaradi plačila prevzetega tujega dolga.