Franja

vīndēmiātor -ōris, m (vīndēmiāre)

1. trgač, sploh vinogradnik, viničar: Varr., H. (Sat. 1, 7, 30; beri štirizložno: vindemjator), Col. — Soobl. vīndēmitor: Naev. fr., Sen. poet. (Apocol.), Plin.

2. Vinogradnik, Viničar, neka zvezda v ozvezdju Devica: Col. — Soobl. Vīndēmitor: O., Plin.

vīnitor -ōris, m (vīnum) vinogradnik, viničar: Col., Mart., Ap., Serv. idr., an ea, quae per vinitorem antea consequebatur, per se ipsa curabit? Ci., aut custos gregis aut maturae vinitor uvae! V., iam vinctae vites, iam falcem arbusta reponunt, iam canit effectos extremus vinitor antes V.

vīti-cola -ae, m (vītis in colere) vinogradnik, vínščak, víničar: „en cape“ Bacchus ait „nondum tibi nota, sed olim viticolae nomen pervulgatura Falerni munera“ Sil.

vīti-sator -ōris, m (vītis in sator) „trtosadnik“, vinogradnik, vinščak, víničar: Serv., Arn. idr., o Dionyse, optime pater, vitisator, Semela genitus, euhie! Acc. ap. Macr., Italusque paterque Sabinus vitisator V., carminis huius opus causas exponere quare vitisator populos ad sua liba vocet O., Le†nee† vitisator Bromie Semeleie Bache thyrsitenens bimater trieterice Nysie Liber Cl.

Īcarus -ī, m (Ἴκαρος) Íkar

1. Atenec, Erigonin oče, ki je za časa kralja Pandiona v Atenah gostoljubno sprejel Bakha (Dioniza), za kar mu je hvaležni bog dal trto in mehe z vinom. Trto je Ikar v Atiki zasadil in tako tam postal prvi vinogradnik, z vinom v mehih pa se je vozil okrog po deželi ter ga razdelil med svoje rojake. Ko so se nekateri pastirji z vinom opijanili, so jih imeli njihovi tovariši za zastrupljene, zato so Ikarja ubili. Erigona je s svojo psico (ki se je imenovala gr. μαῖρα = bleščeča) iskala očetov grob in se, ko ga je bila našla, ob njem na drevesu od žalosti obesila. Jupiter (ali Bakh) je postavil vse tri na nebo kot ozvezdja: Ikar = Bootes ali Arcturus, Erigona = Virgo, psica = Canis, Sirius (pasja zvezda): Hyg. (ki ga imenuje tudi Īcarius) primus tegis, Icare, vultūs O., cunctis Baccho iucundior hospes Icarus, ut puro testantur sidera caelo Erigoneque Canisque Tib., Icare, Cecropiis merito iugulate colonis Pr. Od tod adj. Īcarius 3 (Ἰκάριος) Íkarjev: Icarii stella proterva canis O., boves (= ozvezdje Bootes) Pr., astrum, latratūs, palmes Stat. —

2. Dajdalov sin; z očetom, ki je bil sebi in sinu napravil umetne perutnice, je bežal iz kretskega labirinta. Oče se je držal zemeljskega površja, sin pa, čeprav posvarjen, se je previsoko povzpel, zato mu je sončna vročina raztopila vosek, ki je peresa njegovih perutnic držal zlepljena; Ikar je padel v jugovzhodni del Egejskega morja: O., Hyg. Od tod baje adj. Īcarius 3 (Ἰκάριος) Íkarjev, ikar(ij)ski (= po Ikarju imenovan) v zvezah: Icarium mare Plin., Ap. Ikar(ij)sko morje (jugovzhodni del Egejskega morja) = Icarii fluctus H., Icariae aquae O., Icarium litus ali Icaria litora Plin., Icarium pelagus Cl., tudi samo Īcarium -iī, n (sc. mare) O.; v resnici pa je ta adj. izveden iz subst. Īcaria, ki je ime otoka v Egejskem morju zahodno od Samosa, sl. torej = ikarijski.

Molorchus -ī, m (Μόλορχος) Molórh, revni vinogradnik v Kleonah pri Nemeji, ki je pod svojo streho sprejel Herkula, ko se je ta odpravljal ubit nemejskega leva; potem ko je Herkul zver ubil, je Molorhu podaril vsa zemljišča okrog Nemeje: Mart., Stat., luci Molorchi V., pesn. = nemejski gaji. — Od tod adj. Molorchēus 3 Molórhov, molórhovski, molorhéjski: tecta Tib.